Danes obeležujemo državni praznik dan Rudolfa Maistra

Slovenija | 23.11.2014, 00:30

Danes obeležujemo državni praznik dan Rudolfa Maistra, v spomin na Maistra in na prevzem vojaške oblasti v Mariboru, ki je potekal pod njegovim vodstvom. Dan Rudolfa Maistra obeležujemo od leta 2005 in čeprav je državni praznik, ni dela prost dan.

Letos tako mineva 96 let od prevzema vojaške oblasti v Mariboru. Dekan mariborske filozofske fakultete Marko Jesenšek je na enem od znanstvenih simpozijev leta 2010, opozoril, da se je glede Maistra do sedaj razčiščevalo predvsem njegovo vojaško vlogo, manj pa vlogo njegovih sodelavcev in ostale razsežnosti njegovega delovanja.Velikega pomena te zgodovinske osebnosti se zaveda tudi Slovenska vojska, ki si po besedah brigadirja Milka Petka jemlje za zgled predvsem njegovo "vizionarstvo in domoljubje".

Praznik Rudolfa Maistra je vsekakor pomemben za Maribor in okolico, je za eno od oddaj Spoznanje več, predsodek manj na Radiu Ognjišče dejala profesorica dr. Alenka Šverc. Trdi, da je bil Maister eden od tistih ljudi, "ki je v pravem trenutku, če povežemo s podjetništvom, imel pogum in spoznanje, kaj je prava ideja, kaj je treba narediti in kako ukrepati. On ni samo razmišljal, ampak je bil tisti, ki je razmišljanje uresničil, zato je postal velik in pomemben mož za štajersko in za Slovenijo nasploh". Želi si, da bi o Maistru govorili več, da bi bil navdih za kakšen film, ki bi ga sofinancirala država, in da bi Maistrovo zapuščino na poljuden način prikazali današnji generaciji. Podobno meni tudi za ostale državne praznike. "Žalostno je, da v Sloveniji v vsem tem času nismo uspeli res s konsenzom sprejeti vseh državnih praznikov," je dejala.

General Rudolf Maister - Vojanov se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku. V letih 1918 - 1919 je s svojo vojsko preprečil, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili nemški Avstriji.

Ob koncu prve svetovne vojne je tedanji mestni svet namreč razglasil priključitev Maribora k republiki Nemški Avstriji, zato je Maister na svojem območju nemudoma ustanovil slovensko vojsko z okoli 4000 vojaki in 200 častniki ter v noči na 23. november 1918 s svojimi soborci razorožil zaščitno stražo oziroma t.i. zeleno gardo mariborskih Nemcev.

Novembra in decembra istega leta so Maister in njegovi soborci zasedli narodnostno mejno območje na Štajerskem. Maister, ki je služboval v raznih krajih Slovenije in tedanje avstro-ogrske monarhije, je umrl leta 1934 na Uncu pri Rakeku, pokopan pa je v Mariboru.

Janša na prvi proslavi Dneva Rudolfa Maistra, leta 2005: Maister je neločljivo povezan z narodovo emancipacijo

Maribor, 25. novembra (STA) - Vojak in pesnik Rudolf Maister je ena tistih osebnosti v slovenski zgodovini, katerih življenje in delo sta neločljivo povezana s procesom narodnopolitične emancipacije slovenskega naroda. Na prizorišče je stopil v času, ko se je slovenski narod soočal z negotovo usodo, je na prvi prroslavi dneva Rudolfa Maistra leta 2005 v Mariboru poudaril predsednik vlade Janez Janša. Po njegovih besedah je Maistrova zgodovinska dediščina ubranjena severovzhodna meja.

"Brez stoletne tradicije ohranjanja narodne identitete in brez dolge tradicije poskusov ustanovitve omejene ali čisto odkrite državnosti, bi nas tudi danes ne bilo. Eden takih poizkusov je bila utrditev severne in severovzhodne meje, brez katere bi izgubili Štajersko in Koroško in brez njiju bi najbrž tudi Prekmurje ne pripadlo matičnemu narodu, saj bi se ne moglo pripeti na strnjeno ozemlje," je dejal Janša. Po njegovih besedah je zato Maistrovo dejanje pravzaprav ohranitev Slovenije in posledično predstavlja trdno osnovo, iz katere je lahko zrasla slovenska država.

Kot je opozoril Janša, je Maister kljub težkim razmeram dokazal, da Slovenci v ključnih trenutkih znamo črpati iz lastne notranje moči in volje, se postaviti za svoj prav ter ubraniti svojo pot v zgodovini. "Z bliskovito in odločno akcijo je rešil Maribor in takratno Spodnjo Štajersko ohranil v slovenski posesti. Trajno slovensko hotenje po svobodnem in celostnem narodnem razvoju je uresničil z energičnim vojaškim nastopom v prelomnih novembrskih dneh leta 1918."

Po besedah Janše je bil pri utrjevanju slovenske oblasti na Štajerskem ključnega pomena Maistrov mobilizacijski poziv 9. novembra 1918. "Na osnovi poziva je bil 21. novembra ustanovljen prvi Mariborski polk s tremi bataljoni, dopolnilnim bataljonom in posebnimi enotami s skupaj preko 70 častniki in 2000 vojaki. To je bila močna in pomembna slovenska vojaška formacija, ki je 23. novembra 1918 odigrala odločilno zgodovinsko vlogo."

Od 23. novembra 1918 je imel Maister svoje vojaške moči na razpolago za druge pomembne operacije, saj tedaj še ni bila določena severna meja nove države. Začel je vojaško prodirati na slovensko narodno mejno območje na Štajerskem in ga zasedel do Radgone, Šentilja in Kozjaka. Že pred tem je njegovo vojaštvo na slovenskem Koroškem zasedlo Mežiško dolino do Dravograda, je spomnil Janša. Po njegovih besedah je bila zasedba tega dela slovenskega narodnega mejnega območja na Koroškem in Štajerskem izvršeno dejstvo, ki je prestalo tudi preizkus pariške mirovne konference in njeno določitev evropskega političnega zemljevida po končani prvi svetovni vojni.

V tem delu Slovenije je Maistrov pogum dajal zgled Šarhu in sobojevnikom v Pohorskem bataljonu, ko so se uprli tuji okupaciji v času druge svetovne vojne. Bil je zgled branilcem Peker maja 1991 ter slovenskim teritorialcem in policistom, ki so se na slovenskem Štajerskem in Koroškem še posebej pogumno zoperstavili agresorski JLA, je poudaril Janša in dodal, da tudi danes velik del poklicnega sestava Slovenske vojske prihaja iz tega dela Slovenije, ki je pozitivno zaznamovan z Maistrovo vojaško tradicijo.

V svojem razmišljanju o Maistrovi zgodovinski dediščini se je Janša dotaknil tudi aktualnega dogajanja v državi. "Dosedanji razvoj nam je zagotovil dovolj dobro podlago, da se brez zategovanja pasu lahko soočimo z izzivi reform, ki jih načrtuje ali praktično že izvaja celotna Evropa. Zato, da bomo lahko povečali gospodarsko rast in zaposlenost ter na tej stvarni podlagi povečali blaginjo za vse. Da bomo lahko izkoristili pozitivne učinke globalizacije ter se zavarovali pred negativnimi."

Po besedah Janše sta tudi za izboljšanje gospodarskega in socialnega okolja potrebna pogum in večja enotnost. "Tako kot so cagavost ljubljanske politike in pretirane delitve škodovale v Maistrovih časih, tako nam lahko škodujejo tudi danes. Nasprotovati razumnim spremembam v svetu, ki se vsak dan hitreje spreminja, pomeni pristati na slabo prihodnost, povečano brezposelnost in gospodarsko nazadovanje. Slovenija si tega ne zasluži," je še dodal Janša.

Proslava poteka v mariborskem Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja, kjer se je zbrala vrsta uglednih osebnosti iz političnega, gospodarskega, univerzitetnega in družbenega življenja. Slavnostnemu nagovoru predsednika vlade sledi pester kulturni program z več kot 120 nastopajočimi. Oblikoval ga je Bojan Labovič, med nastopajočimi pa so tudi Mariborski oktet, Orkester Slovenske vojske, Carmina Slovenica, Završki fantje, Oktet Suha, Otroška folklorna skupina Krog, Sabljaški klub Branik Maribor in Akademsko planinsko društvo Kozjak Maribor.

General in pesnik Rudolf Maister Vojanov se je rodil leta 1874 v Kamniku. Služboval je v raznih krajih Slovenije in takratne avstro-ogrske monarhije. Kot vojaški poveljnik, znan po svojem uporništvu in domoljubju, se je ob koncu prve svetovne vojne povezal z Narodnim svetom za Štajersko in 1. novembra 1918 prevzel vojaško poveljstvo nad Mariborom in slovensko Štajersko. Maister je umrl leta 1934 na Uncu pri Rakeku, pokopan pa je v Mariboru.

Koledar državnih praznikov se je sicer letos okrepil s kar tremi datumi. Primorci proslavljajo 15. september, in sicer v spomin na leto 1947, ko je začela veljati mirovna pogodba z Italijo, ki je pomenila vrnitev Primorske matični domovini. Prekmurje je dobilo za praznik 7. avgust, dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dan Rudolfa Maistra pa je vseslovenski praznik predvsem Štajercev in Korošcev, saj je 23. november 1918 odločilni dan za slovensko prihodnost Maribora (23. november je zato tudi spominski dan mariborske mestne občine) in za potek slovenske severne meje.