Arhiv: 3. Nikodemov večer v Mariboru 2010
Pedofilija, sočutje in reinkarnacija
Slovenija
V Mariboru bodo nocoj sklenili Nikodemove večere. Pripravili bodo okroglo mizo z naslovom Vstajenje in reinkarnacija. Gostje bodo nadškof Marjan Turnšek, ki bo predstavil krščansko izročilo, znanstvenik Igor Kononenko in predstavnik budizma Matjaž Trontelj.
Kdo se še ni soočal z vprašanjem, kaj je po smrti? Eni pravijo, da po smrti ne bo ničesar. Drugi verujejo v vstajenje. Tretji v reinkarnacijo. So tudi taki, ki verjamejo v vstajenje in reinkarnacijo? Vera slednjih se najde tudi pri nekaterih katoličanih. Kakšne so podobnosti in razlike med vstajenjem in reinkarnacijo? Se lahko o tem pove kaj znanstvenega ali pa sta vstajenje in reinkarnacija zgolj vprašanji verovanja? Kaj pa obsmrtne izkušnje? Ali se je sploh potrebno ukvarjati s tovrstnimi vprašanji? Ali ni bolje, da živimo ta trenutek, misel na posmrtno življenje pa odrivamo proč? Kako gledajo na ta vprašanja druge religije? Ali je možno najti kakšne stične točke?
Pedofilija in Cerkev
Sinoči pa je v Slomškovi dvorani potekala tretja okrogla miza Nikodemovih večerov z naslovom Cerkev in spolne zlorabe. Moderatorka večera, Fani Pečar, je skupaj z gosti dr. Andrejem Sajetom, cerkvenim pravnikom in tajnikom SŠK (Slovenske škofovske konference), dr. Tanjo Repič Slavič, zakonsko in družinsko terapevtko in p. mag. Janezom Srako, teologom in politologom, iskala odgovore na vprašanja, ki se porajajo ob tej tematiki.
Pogovor so pričeli s predstavitvijo definicije spolne zlorabe, kjer so izpostavili, da to ni le neprostovoljni spolni kontakt, temveč tudi neprimerni komentarji, fotografiranje, vse kar pri žrtvi sproža gnus, sram, občutek krivde, nemoči. V kar 85 % primerov je storilec nekdo od bližnjih, nekdo komur otrok zaupa. Profil storilca je neodvisen od poklica, starosti in statusa. Dr. Andrej Saje je izpostavil, da so znotraj cerkve najpogosteje žrtve otroci, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin in se ne upajo upreti, imajo šibko samopodobo. Vzroki so različni, posledice pa so veliko hujše, saj javnost pričakuje od duhovnikov večjo moralno odgovornost. Po kanonskem pravu je zloraba tisto, kar drugega spravi v stisko, je kaznivo dejanje in greh. Obravnava se na civilnem ali cerkvenem sodišču in če se kaznivo dejanje dokaže je storilec dolžan povrniti škodo in prevzeti odgovornost.
Je pedofilija ozdravljiva?
Dr. Tanja Repič Slavič je predstavila pedofilijo kot motnjo, ki ni ozdravljiva se jo pa zdravi. Pomembno je, da te osebe ne pridejo v stik z otroki. Pozvala je tudi žrtve spolnih zlorab naj storilca prijavijo in se s svojo izkušnjo soočijo, saj je to ključnega pomena za prebolevanje težke izkušnje. P. Janez Sraka je poudaril, da ima pedofilija medijski negativni prizvok in je ob prisotnosti Cerkve pritisk javnosti prav zaradi njene moralne avtoritete še večji. Papeži so se v preteklosti za dejanja v Cerkvi javno opravičili in prosili za odpuščanje.
Soočiti se z resnico
Skozi pogovor so večkrat izpostavili, da do spolnih zlorab ne prihaja le v Cerkvi temveč tudi drugod, da je to težka izkušnja, ki pa potrebuje ogromno sočutja in spoštljivega ravnanja. Pomembno je, da se o tem pogovarjamo in se z resnico soočamo.
Delati za druge ali z drugimi?
V Ljubljani bodo nocoj sklenili prvi teden Nikodemovih večerov. Gosta Matej Cepin in mag. Aleš Čerin bosta spregovorila na temo: Je razdajanje za bližnjega lahko skušnjava?
Dandanes se v Sloveniji mnogi kulturni, izobraževalni, verski, prostovoljski in družabni dogodki otepajo z majhnim odzivom s strani udeležencev. Njihovi organizatorji, najpogosteje zagnani in predani prostovoljci, za to krivijo splošno pasivnost ljudi, obenem pa se sprašujejo, koliko energije se sploh še splača vlagati v razdajanje in prostovoljno delo za bližnjega. Kaj se lahko iz takšne 'inflacije' dogodkov naučimo? Z njimi res odgovarjamo na potrebe ljudi ali pa jih je velik del predvsem samim sebi namen? Ko se razdajamo za bližnjega, imamo vsaj dve možnosti: delati za druge ali pa delati skupaj z drugimi. Pretirano delo za druge, ki teh 'drugih' ne vključuje ali jih niti ne povpraša po njihovih potrebah, je lahko velika skušnjava. Več o tem pa nocoj na Ljubljanski Teološki fakulteti.
Sočutna ljubezen v misijonih
Sinoči pa so na Nikodemovih večerih v Ljubljani razmišljali o sočutni in usmiljeni ljubezni, ki usmerja misijonsko dejavnost. Gost večera je bil dr. Drago Ocvirk. Na podlagi izkušenj dela na Salomonovih otokih, ki so med štiridesetimi najbolj nerazvitimi in neučinkovitimi državami na svetu, je predstavil razvojno in solidarnostno delo tamkajšnje Cerkve.
Podobno kakor na Salomonih, je tudi drugod, kjer delujejo slovenske misijonarji, še kako dobrodošla prostovoljska pomoč. V drugem delu je bilo govora o tem, kako Cerkev v Sloveniji organizira razvojno in solidarnostno pomoč in prostovoljstvo ter kakšen je odziv na te potrebe tako med katoličani posamično kot tudi skupinsko in institucionalno (župnije, združenja ipd.). Na koncu pa je predavatelj spregovoril še nekaj besed o duhu, v katerem se morajo te dejavnosti izvajati, da je v celoti spoštovano dostojanstvo ljudi in se kar v največji meri dosega njihov celosten razvoj.
