Za ali proti verskim skupnostim?
Slovenija
Vladni urad za verske skupnosti je popoldne pripravil javno tribuno o izhodiščih za pripravo Zakona o verskih in svetovnonazorskih skupnostih. Poleg treh predstavnikov omenjenega urada, so na njej sodelovali še tajnik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, sociolog religije Marjan Smrke in pravnik Andraž Teršek.
Nelogičen model financiranja verskih skupnosti
V središču razprave je bilo vprašanje finančne pomoči verskim skupnostim, število članov za ustanovitev nove verske skupnosti in pa enačenje verskih in svetovnonazorskih skupnosti. Predstavnik urada Davor Lekić je predstavil model financiranja, po katerem bi količino denarne pomoči neki verski skupnosti določili glede na to, koliko ljudi jim nameni del svoje dohodnine.
"Mi smo si zamislili tako, da bi že dejstvo, da nekdo nameni 0,1 odstotka dohodnine, ne glede na to, ali to prinaša kakšen denar, ali ne, pomenil en glas."
Po mnenju enega od razpravljavcev je takšno načelo nelogično, saj mnogi ljudje pol odstotka dohodnine namenijo raznim društvom in drugim organizacijam, ne glede na to, ali so pripadniki neke verske skupnosti, ali ne. Tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference pa je poudaril, da je nov model financiranja korenit poseg v versko svobodo.
"Učinek predlaganega modela izračunavanja finančne upravičenosti bo tolikšna razpršenost sredstev, da bo ogroženo dejansko uživanje svobode vere in splošno koristna dejavnost cerkva in drugih verskih skupnosti, kar je v nasprotju z načelom pravne države, načelom demokratičnosti in socialne države."
Zakaj bi verske skupnosti sploh financirali?
Povsem ideološki je bil nagovor sociologa religije Marjana Smrketa, saj je v njem večkrat obsodil Katoliško Cerkev, kot tudi pravoslavno in evangeličanske cerkve.
"Če verniki ne premorejo toliko odgovornosti, da bi svojo cerkev vzdrževali, je nemoralno to odgovornost prelagati na državo oz. vse državljane".
Na izhodišča novega zakona so se odzvale različne verske skupnosti. Svet krščanskih Cerkva in Islamska skupnost ne vidita potrebe po pisanju novega zakona, saj je ustavno sodišče le v dveh členih določilo, da dosedanji zakon ni v skladju z ustavo. Poleg tega pa je vprašljivo predvsem enačenje verskih skupnosti s svetovnonazorskimi. Več o tem v torkovi informativni oddaji.
