Mineva 20 let od odločitve za plebiscit o samostojnosti

Slovenija | 11.11.2010, 11:39

Te dni mineva 20 let od sestanka v Centru za obrambno usposabljanje v Poljčah, kjer so Demosovi predstavniki sprejeli odločitev o izvedbi plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Plebiscit so nato izvedli 23. decembra, s široko ljudsko podporo samostojnosti pa je začrtal pot v slovensko osamosvojitev pol leta kasneje.

Na "tajnem vikendu" v Poljčah novembra 1990 so sodelavci ustavne komisije Tine Hribar, Peter Jambrek in Tone Jerovšek skupaj s predsednikom Demosa Jožetom Pučnikom namreč prepričali Demosov poslanski klub, da je ta potrdil predlog, da se gre na plebiscit.

Opozicija se je sicer zavzemala za to, da se plebiscit premakne na pomlad 1991, a je nato sprejela datum 23. december, Demos pa je po drugi strani pristal, da bo za pozitiven izid plebiscita potrebna večina vseh volilnih upravičencev.

Na vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, je nato od 93,2 odstotka udeleženih volivcev okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, to je 88,5 odstotka vseh volivcev.

Ob tokratni obletnici so se oglasili tudi v SDS. Poslanec Branko Grims je tako spomnil, da je bil v Poljčah s soglasno odločitvijo poslancev koalicije Demos, da zahtevajo plebiscit, prižgan "plamen upanja za samostojno Slovenijo".

"Koalicija Demos, katere zgodovinski pomen danes aktualna vladajoča koalicija poskuša na vse načine potiskati v pozabo, je prav pri razpisu plebiscita ter osamosvojitvi pokazala izjemno stopnjo državotvornosti in k sodelovanju povabila vse politične dejavnike v Sloveniji," je v sporočilu za javnost opozoril Grims, katerega zapis objavljamo v celoti.

Demos je pred 20 leti v Poljčah prižgal plamen upanja za samostojno Slovenijo

Piše: Branko Grims, poslanec SDS

Tudi danes potrebujemo vlado, ki bo v celoti in dosledno zavezana občečloveškim vrednotam, demokratičnemu evropskemu izročilu in še posebej temeljnim vrednotam združene Evrope.

Tiho mineva dvajsetletnica odločitve koalicije Demos za plebiscit o samostojni Sloveniji. Plamen upanja za samostojno Slovenijo je bil prižgan na današnji dan pred dvajsetimi leti v Poljčah s soglasno odločitvijo poslancev koalicije Demos, da zahtevajo plebiscit na osnovi neodtujljive pravice naroda do osamosvojitve in ustanovitve lastne države. Na plebiscitu je potem ob izjemno visoki udeležbi dne 23. decembra 1990 okoli 90 odstotkov vseh upravičencev glasovalo za samostojno Slovenijo. To odločitev smo potem uresničili s formalno osamosvojitvijo 25. junija 1991 ter zmago v vojni za Slovenijo. Največja dosežka na plebiscitu utemeljene države Slovenije pa sta njeno vključitev v Evropsko unijo in zvezo NATO leta 2004, oboje prav tako na temelju neposredne odločitve ljudstva.

Koalicija Demos, katere zgodovinski pomen danes aktualna vladajoča koalicija poskuša na vse načine potiskati v pozabo, je prav pri razpisu plebiscita ter osamosvojitvi pokazala izjemno stopnjo državotvornosti in k sodelovanju povabila vse politične dejavnike v Sloveniji. Mnogi so pri tem sodelovali iskreno in njim gre vse priznanje, nekateri pa tudi s figo v žepu in so to izražali s podpisovanjem deklaracij o enostranski razorožitvi Slovenije ter s sestanki z vodilnimi ljudmi kontraobveščevalne službe JLA še na predvečer osamosvojitve. Nekateri od teh so kasneje s pomočjo svojega total(itar)nega medijskega monopola obrnili vloge na glavo in so danes v očeh mladih "najbolj zaslužni" za osamosvojitev, medtem ko se dejanske osamosvojitelje kriminalizira in zaničuje. Zunanji vidik te nedržavotvorne politike, ki je povsem sprta s temeljnimi vrednotami združene Evrope, je predlog Pahorjeve vlade oziroma ministra Zalarja, da predlaga za predsednika vrhovnega sodišča osebo, za katero verodostojne priče trdijo, da je izražal navdušenje nad umori na nekdanji komunistični meji proti zahodu in napovedoval, da bo JLA "tepihovala" - torej zravnala s tlemi - samostojno Slovenijo. Tega Evropa preprosto ne more razumeti, prav tako kot ne imenovanj ulic po diktatorjih in podelitve odlikovanja nekdanjemu šefu UDBE, torej totalitarne politične tajne policije, ki jo je v ustreznih deklaracijah kot zločinsko izrecno obsodil tako Parlament EU kot tudi Svet Evrope. Evropska norma je spoštovanje žrtev in ne opravičevanje ali celo glorifikacija zločina.

Dvajsete obletnice velikega trenutka odločitve Demosa za plebiscit za samostojno Slovenijo se spominjamo z veseljem in ponosom. A hkrati zaradi skrajno neevropskega ravnanja aktualne oblasti tudi z osuplostjo, iz katere pa veje jasno sporočilo, kako pomembno je, da najkasneje čez dve leti odgovornost za Slovenijo prevzame vlada, ki bo v celoti in dosledno zavezana občečloveškim vrednotam, demokratičnemu evropskemu izročilu in še posebej temeljnim vrednotam združene Evrope.