Sveče ob grobišču pod Krenom
Grobovi vpijejo v nebo
Slovenija
Vprašanje povojnih grobišč ostaja aktualno. A ljudje, brez katerih ne bi bilo vpisovanja njihovih lokacij tako na slovenski zemljevid kot v spomin, ugotavljajo, da v zadnjem času ni politične volje za njegovo dokončno rešitev. V Zavodu Antona Martina Slomška v Mariboru ne želijo, da izgine iz naše zavesti, zato nocoj ob 19. uri pripravljajo okroglo mizo, ki so jo naslovili Grobovi vpijejo v nebo.
Vodil jo bo direktor zavoda Ivan Štuhec. V pogovoru za naš radio povedal, da vprašanje reševanja prikritih grobišč postaja drugorazredno. "Nekateri bi ga sploh radi izločili iz naše zavesti," je dodal.
Predsednik vladne komisije za vprašanja prikritih grobišč Jože Dežman ocenjuje, da je zastoj nepotreben in neprijeten, zato s sodelavci pripravlja temeljna strokovna in vsebinska načela, ki jih bo predlagal vladi. "To dokazuje, da tudi mi želimo doseči oziroma pri življenju ohraniti standarde, ki so se že pokazali kot uspešni, ne glede na to, katera vlada, komisija ali služba se ukvarja s tem področjem," je povedal za radio Ognjišče.
Poleg Dežmana bodo nocoj o tem, zakaj je reševanje povojnih grobišč in morišč obstalo, govorili vodja projekta evidentiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc, vodja kriminalistične akcije Sprava Pavel Jamnik in avtor odmevnih dokumentarcev o tej tematiki Jože Možina. "Velik manko pri reševanju teh vprašanj je angažma civilne družbe. Politični spopad je tako zakrčen, kot je, ampak kljub vsemu tukaj poti nazaj ni. Ta vprašanja dobivajo pomen v skladu s svojim volumnom. Gre za največji zločin vseh časov v mirnem času na slovenskih tleh," pojasnjuje Dežman.
Štuhec je prepričan, da je vprašanje reševanja množičnih grobišč vprašanje kolektivne zavesti našega naroda. "To ni nekaj, kar lahko razčisti ena generacija. To je medgeneracijska problematika in bo to tudi ostala." Kot še poudarja Štuhec, nesoočanje s tem vprašanjem ustvarja pogoje, da se kaj podobnega ponovi v prihodnosti.
