44. Nikodemovi večeri 2010

Slovenija | 13.11.2010, 08:12

V Ljubljani in Mariboru bodo v drugi polovici novembra potekali 44. Nikodemovi večeri, namenjeni informiranju, izobraževanju in pogovoru katoliških laikov o pomembnih temah v Cerkvi.

Zgodovina Nikodemovih večerov

Smernice za vzgojno-izobraževalno delo laikov je postavil in spodbudil II. vatikanski cerkveni zbor (1962–1965), ki je vlogo in pomen laikov v Cerkvi oziroma vizijo Cerkve kot Božjega ljudstva razumel na nov način.

Ta novost je bila tudi povod za začetek teološkega tečaja, ki ga je pred več kot štiridesetimi leti v Ljubljani začel prirejati Medškofijski odbor za študente. Postopno se je uveljavil tudi v Mariboru in kasneje še v nekaterih drugih mestih po Sloveniji. Tečaj je bil oblika neformalnega verskega izobraževanja katoličanov. Vse do zgodovinskih družbenih sprememb v devetdesetih letih preteklega stoletja je bil ena redkih javnih in dovoljenih verskih izobraževanj v slovenskem prostoru.

Ime se je pred nekaj leti preoblikovalo v Nikodemove večere – po svetopisemskem Nikodemu, ki je ponoči prišel k Jezusu iz Nazareta in ga spraševal o veri, življenju, smislu bivanja in delovanja (prim. Jn 3,1–21). Letošnji Nikodemovi večeri bodo v Mariboru potekali v obliki okroglih miz, v Ljubljani in Kopru pa predvsem v obliki predavanj.

Nikodemovi večeri v Mariboru

Tema letošnjih Nikodemovih večerov v Mariboru je Cerkev na prepihu. Cerkev je v današnjem času na močni preizkušnji. Ljudje so do nje bolj kritični, kot so bili kdajkoli poprej. K temu so pripomogli tudi različni škandali, ki so se v njej zgodili. Na udaru je cerkveni moralni in dogmatični nauk, pa tudi verska praksa. Kako kljubujemo prepihu, ki je zajel Katoliško Cerkev? Kako odgovarjamo na vedno nova vprašanja, ki se pojavljajo? Kako se soočamo z drugače mislečimi? Ta in še druga vprašanja bodo predmet predavanj in okroglih miz tega dogodka. Nikodemovi večeri bodo potekali od ponedeljka, 15. do četrtka, 18. novembra 2010, v Slomškovi dvorani na Slomškovem trgu 20 v Mariboru z začetkom ob 19.30.

Ponedeljek, 15. november 2010: Počivanje v Duhu

Gostje: p. Peter Vrabec (Prenova v Duhu), Mojca Giacomelli (izkušnja), p. dr. Slavko Krajnc (teolog) in Janez Tomaž Krmelj (terapevt medicinske hipnoze).

Po drugem vatikanskem cerkvenem zboru je Cerkev na stežaj odprla vrata različnim gibanjem. V njih je videla možnost lastne prenove. Gibanja so v zadnjih nekaj desetletjih poživila cerkvena občestva s svojo duhovnostjo, pristnostjo in novimi načini izražanja vere. Cerkev so zajele različne duhovne prakse in pojavi, ki so nam bili še do nedavnega tuji in nepoznani. Eden od takih je tudi počivanje v Duhu. Mnogi imajo ta pojav za nekaj dobrega, nekateri gledajo nanjo z distanco. Je počivanje v Duhu duhovni ali pa zgolj fizično psihični pojav? Kakšen vpliv ima počivanje v Duhu na duhovno življenje in prakso vernikov?

Torek, 16. november 2010: Ločitev – rešitev?

Gostje: p. dr. Viljem Lovše (skupina Srce), Vili Granda (izkušnja), Marija Cigoj (izkušnja), dr. Stanislav Slatinek (cerkveni pravnik) in dr. Lia Katarina Kompan Erzar (zakonska in družinska terapevtka).

Zveza med možem in ženo je nekaj dobrega in plemenitega. Družina je primarna celica družbe, ker se v njej ob liku očeta in matere porajajo in vzgajajo otroci. Kljub tako veliki vrednoti je v Sloveniji vedno več zakonskih ločitev. Menda smo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na tem področju v samem vrhu Evropske unije. Kaj je temu vzrok? Slaba priprava na zakon? Pomanjkanje čustvene in duhovne zrelosti? Ali ločitev za ločenca lahko prinese rešitev? Ali se težave in problemi iz enega zakona samo prenašajo v drugega? Kako o tem razmišljajo strokovnjaki, kako ločeni?

Sreda, 17. november 2010: Cerkev in spolne zlorabe

Gostje: dr. Andrej Saje (cerkveni pravnik in tajnik SŠK), dr. Tanja Repič Slavič (zakonska in družinska terapevtka) in p. mag. Janez Sraka (teolog in politolog).

Cerkev je do nedavnega veljala za veliko moralno avtoriteto. Odkar so se v njej razodeli različni škandali, je njena avtoriteta močno upadla. Nekateri so mnenja, da je prav zaradi tega Cerkev na dosti slabšem glasu, kot si sploh predstavljamo. Zakaj se dogajajo v njej spolne zlorabe? So te značilne samo zanjo ali pa se dogajajo tudi v civilni družbi? Kako k tovrstnim vprašanjem pristopa cerkvena hierarhija? Zakaj je Cerkev v preteklosti prikrivala spolne zlorabe? Nedopustno je, da duhovniki zlorabljajo otroke. Zakaj to počnejo? Ali je mogoče vzrok temu celibat, ki se ga duhovniki trudijo živeti? Kakšno držo imajo v odnosu do teh vprašanj mediji?

Četrtek, 18. november 2010: Vstajenje in reinkarnacija

Gostje: dr. Marjan Turnšek (krščansko izročilo), dr. Igor Kononenko (znanstveni pogled), Matjaž Trontelj (budistično izročilo) in dr. Klemen Jelinčič Boeta (judovsko izročilo).

Kdo se še ni soočal z vprašanjem, kaj je po smrti? Eni pravijo, da po smrti ne bo ničesar. Drugi verujejo v vstajenje. Tretji v reinkarnacijo. So tudi taki, ki verjamejo v vstajenje in reinkarnacijo? Vera slednjih se najde tudi pri nekaterih katoličanih. Kakšne so podobnosti in razlike med vstajenjem in reinkarnacijo? Se lahko o tem pove kaj znanstvenega ali pa sta vstajenje in reinkarnacija zgolj vprašanji verovanja? Kaj pa obsmrtne izkušnje? Ali se je sploh potrebno ukvarjati s tovrstnimi vprašanji? Ali ni bolje, da živimo ta trenutek, misel na posmrtno življenje pa odrivamo proč? Kako gledajo na ta vprašanja druge religije? Ali je možno najti kakšne stične točke?

Nikodemovi večeri v Ljubljani

Nikodemovi večeri v Ljubljani bodo potekali od ponedeljka, 15. do četrtka, 25. novembra 2010 z naslovom Solidarnost – upanje za prihodnost. Predavanja bodo v veliki dvorani Teološke fakulteti na Poljanski ulici 4 v Ljubljani z začetkom ob 19.30.

Ponedeljek, 15. november 2010: Biti se pravi biti z drugimi

Gost: ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres

Medtem ko izraza dobrodelnost in dejavna ljubezen kažeta bolj na krščansko zapoved ljubezni do bližnjega, kaže izraz solidarnost, ki so ga ustvarili v 19. stoletju, tudi na določen pogled na človeka – človeka kot družbeno bitje, ki je z drugimi bistveno povezan. Ta povezanost z drugimi ima v krščanski veri svoj temelj v zavesti, da smo vsi ljudje otroci istega Očeta in zato med seboj bratje in sestre. Vendar je resnica o človekovi bistveni povezanosti z drugimi in odgovornosti zanje tudi razumsko utemeljena in o teh temeljih govori to predavanje.

Torek, 16. november 2010: Nedeljski dar ni dovolj za dobrodelnost

Gost: mag. Helena Zevnik – Rozman

Ljudje radi naredimo kaj dobrega. Ob tem se počutimo zadovoljne, vesele, celo vzhičene. Dobro delo nam daje notranjo moč in energijo. Pa vendar so vzgibi za ta naša dejanja zelo različni. Pogosto menimo, da smo naredili dobro delo drugemu človeku, medtem ko le-ta naše pomoči ne sprejema tako. Lahko mu je pomoč vsiljiva in ga rani v njegovem dostojanstvu. Kdaj sem resnično dobrodelen? Na kaj moram biti pozoren ob svojih dobrih delih? Ali je nedeljski dar pri maši, SMS ali podaritev odvečnih oblek dovolj za dobrodelnost?

Mag. Helena Zevnik Rozman je zaposlena na Slovenski Karitas, kjer je odgovorna za programe letovanja otrok iz socialno ogroženih družin, izobraževanja in razvoja prostovoljstva. Je urednica glasila Žarek dobrote, ki je namenjen sodelavcem Karitas in ljudem dobre volje. Poleg tega ima izkušnjo prostovoljstva v župnijski Karitas in oblikovanja programov za mlade v župniji.

Sreda, 17. november 2010: Misijonstvo: sočutna in solidarna ljubezen brez meja

Gost: dr. Drago K. Ocvirk CM

Na podlagi izkušenj dela na Salomonovih otokih, ki so med štiridesetimi najbolj nerazvitimi in neučinkovitimi državami na svetu, bo predavatelj predstavil razvojno in solidarnostno delo tamkajšnje Cerkve. Podobno kakor na Salomonih, je tudi drugod, kjer delujejo slovenske misijonarji, še kako dobrodošla prostovoljska pomoč. V drugem delu bo govor o tem, kako Cerkev v Sloveniji organizira razvojno in solidarnostno pomoč in prostovoljstvo ter kakšen je odziv na te potrebe tako med katoličani posamično kot tudi skupinsko in institucionalno (župnije, združenja ipd.). Na koncu bo še nekaj besed o duhu, v katerem se morajo te dejavnosti izvajati, da je v celoti spoštovano dostojanstvo ljudi in se kar v največji meri dosega njihov celosten razvoj.

Četrtek, 18. november 2010: Je razdajanje za bližnjega lahko skušnjava?

Gosta: Matej Cepin in mag. Aleš Čerin

Dandanes se v Sloveniji mnogi kulturni, izobraževalni, verski, prostovoljski in družabni dogodki otepajo z majhnim odzivom s strani udeležencev. Njihovi organizatorji, najpogosteje zagnani in predani prostovoljci, za to krivijo splošno pasivnost ljudi, obenem pa se sprašujejo, koliko energije se sploh še splača vlagati v razdajanje in prostovoljno delo za bližnjega. Kaj se lahko iz takšne 'inflacije' dogodkov naučimo? Z njimi res odgovarjamo na potrebe ljudi ali pa jih je velik del predvsem samim sebi namen? Ko se razdajamo za bližnjega, imamo vsaj dve možnosti: delati za druge ali pa delati skupaj z drugimi. Pretirano delo za druge, ki teh 'drugih' ne vključuje ali jih niti ne povpraša po njihovih potrebah, je lahko velika skušnjava.

Ponedeljek, 22. november 2010: Vsi na isti barki: družba konfliktov in solidarnosti

Gost: dr. Ivan Štuhec

V zadnjih letih vsa Evropa govori o starajoči se družbi in o konfliktu generacij. To družbeno dejstvo že vpliva na gospodarske, politične, socialne in kulturne razmere v državah starajočega se kontinenta. Vprašanje je, kako bomo ta novi družbeni problem reševali. Ali je prav, če se upokojenci utaborijo za svoje barikade in brezposelni ter mladi za svoje? Ali je prav, če se politika loteva strukturnih reform, ki temeljijo na preživelih predpostavkah? Kaj lahko v tej situaciji naredi krščanska skupnost, župnije, Karitas? So domovi za ostarele edini možen odgovor? Skušali bomo iskati odgovore in sugestije na ta in podobna vprašanja.

Torek, 23. november 2010: Dobrodelnost in družbeno delovanje kot poklic(anost)

Gostje okrogle mize: Petra Matos, Jožica Ličen in Aleš Primc

Dobrodelnost in družbeno delovanje zajemata aktivnosti posameznic in posameznikov na različnih področjih, pri čemer je njihovo delovanje usmerjeno v skupno družbeno korist in ne zgolj v uresničevanje osebnih interesov. Iz vrednot izhajajo osebnostne kvalitete in načela, prav tako pa tudi gonilo, ki vpliva na naše delovanje in odločitve. Vrednote so tako eden izmed najpomembnejših sestavnih elementov delovanja človeka in predstavljajo naš individualni odgovor na vprašanje, kako je smiselno živeti. Kaj žene in navdihuje Petro Matos, Jožico Ličen in Aleša Primca, da jim ni vseeno, kakšen bo naš jutri? Od kje črpajo moč in pogum za soočenja z izzivi?

Sreda, 24. november 2010: Recesija, vrednote in družina

Gost: Bogdan Žorž

Vzgoja za solidarnost se začne v družini. Družina živi in preživi izključno ob vrednotah solidarnosti. Solidarnost je povezana s hvaležnostjo. Družino je mogoče zgraditi tudi na nasilju, na oblastnem obvladovanju in na posedovanju, na imeti. Tudi take vzorce družinskega življenja srečujemo. Otroci, vzgojeni v taki družini, nimajo čuta solidarnosti. Poznajo jo le otroci, vzgojeni v družinskem ozračju sožitja, medsebojnega spoštovanja, v družinskem ozračju, v katerem predstavlja vrednoto krščansko načelo, da z veseljem delim z drugimi, kar imam, in sem hvaležen za to, kar drugi delijo z menoj. Danes pa se takim družinskim vzorcem pridružujejo še vedno novi in novi – skupen jim je surovi individualizem, skupna so jim je lažna zaverovanost v pravice posameznika do … Kako v današnjem času premagati ta krog?

Četrtek, 25. november 2010: Revščina v luči Svetega pisma in zgodnjega krščanstva

Gostje okrogle mize: dr. Maksimiljan Matjaž, dr. Snežna Terezija Večko in dr. Aleš Maver

Na okrogli mizi bodo gostje predstavili odnos do revščine v Svetem pismu in zgodnjem krščanstvu. Odnos do revnih bo v Svetem pismu Stare zaveze predstavila dr. Snežna Večko skozi kratek pregled izraelskega družbenega in gospodarskega življenja. Nadaljeval bo dr. Maksimilijan Matjaž, ki bo podčrtal dejstvo, da k bistvu evangeljske duhovnosti spada tudi družbena in socialna angažiranost kot osnovna drža Jezusovega učenca. Dr. Aleš Maver pa bo predstavil odnos do revežev v obdobju med začetkom 2. st. in koncem preganjanj v začetku 4. st. po Kr. Dotaknil se bo vprašanj razmerij med bogatimi in revnimi v zgodnji Cerkvi, primerjal odnos do revnih v krščanskih skupnostih in v večinski poganski okolici. Razmišljanje bo sklenil s tem, kako je odnos Cerkve do revnih vplival na nekristjane.