Slovenija še ni dosegla dna gospodarske krize
Slovenija
Vse večje število stečajev, reorganizacija družb, kot je Merkur, sumljivi posli vodilnih ljudi v podjetjih in gospodarska kriza – vse to vpliva na stanje brezposelnosti v Sloveniji. Da se je število brezposelnih povzpelo preko 100 tisoč, opozarjajo tudi v Odboru za delo, družino in socialne zadeve pri strokovnem svetu SDS. Ob tem dodajajo, da ni celovite strukturne reforme na trgu dela, ki bi skupaj z reformami na drugih področjih na dolgi rok zagotovila nova, zdrava delovna mesta z višjo dodano vrednostjo.
O vse večji brezposelnosti v Sloveniji smo se pogovarjali z ekonomistom Bernardom Brščičem, ki je povedal, da je bila pred krizo takšna stopnja brezposelnosti pričakovana. „Dejstvo je, da je vlada Republike Slovenije z ukrepi želela umetno zajeziti brezposelnost. Tu mislim zlasti na ukrep subvencioniranja delovnega časa. Ob odsotnosti tega ukrepa bi se že prej izkazalo, da je brezposelnost bistveno večja, da presega 100.000 in je bližja 120.000. Ne sme nas presenečati, da ob ugašanju tega ukrepa in valu stečajev brezposelnost zgolj še narašča.“
Ob tem opozarja, da Slovenija še ni dosegla dna gospodarske krize, zato obeti za prihodnost niso vzpodbudni, zato so po njegovem mnenju optimistične napovedi vlade neutemeljene. Kot glavni problem za naraščajočo brezposelnost Brščič vidi v tem, da Slovenija ni podjetništvu prijazna država in da vladi ni uspelo izboljšati poslovnega okolja. „Imamo izjemno visoko obdavčitev dela. Cela vrsta ukrepov vlade je usmerjenih v ohranjanje statusa quo, medtem ko se podjetniški sektor dejansko zapira.“
Poudaril je, da gre za ekonomsko politiko, ki je osnovana na socialističnem videnju ohranjanja statusa quo. „Ni naloga vlade ustvarjanje delovnih mest, ampak pogojev za to, da bodo podjetja sama ustvarjala delovna mesta,“ in dodal, da vlada v bistvu dela preveč. „Vlada počne tisto, česar ne bi smela in ne počne tistega, kar bi morala. Imamo absurdnost prešibke in premočne vlade v istem trenutku. Vemo, da Slovenija ni pravna država, ne dela kar bi morala, se pravi ustvarila diktaturo zakona, po drugi strani pa se na intervencionističen način, z neprestanimi dokapitalizacijami bank vmešava v gospodarstvo.“
