Robert BožičRobert Božič
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović

Zahvalna nedelja in pisma slovenskih škofov ob zahvalni nedelji

Slovenija | 07.11.2010, 11:28

V Katoliški cerkvi danes obhajamo zahvalno nedeljo. To je praznik hvaležnosti in zahvaljevanja ne le za letino in pridelke, ki jih je dala narava, ampak tudi za druge darove, kot so svoboda, dobrota, dom in vera. Pri svetih mašah se verniki in duhovniki zahvaljujejo Bogu in drug drugemu za vse prejeto v minulem letu.

Praznik zahvale so poznala že starodavna ljudstva, ki so v znamenje zahvale in prošnje za blagoslov darovala ječmenove snope, poljedeljska ljudstva pa so darovala enoletno jagnje. Z nastopom judovstva oziroma z izhodom judovskega ljudstva iz egiptovske sužnosti je zahvala dobila bogoslužni in odrešenjski pomen. Judje se tega dogodka spominjajo ob šotorskem prazniku (prim. 5 Mz 16,13–15 in 4 Mz 29,35–39).

Praznik zahvale je dan hvaležnosti in zahvaljevanja, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih je dala narava, ampak tudi za druge darove, npr. za spoznanje, svobodo, dobroto, dom, čas, vero. Zahvala zajema vse naše življenje – vse, kar smo in kar imamo. Cerkev z opozarjanjem na pomen zahvale in hvaležnosti Bogu, stvarstvu in ljudem prebuja in krepi osnovno razsežnost medsebojnih odnosov in jim daje novo kakovost. Najvišja oblika zahvale za kristjane je daritev svete maše, kjer se Bogu Očetu zahvaljujemo za vse, kar nam je podarjeno. Sveta maša je prošnja in zahvala ob enem, zato je praznovanje zahvalne nedelje povezano z bogoslužnim obredom.

Pri svetih mašah na zahvalno nedeljo se bodo verniki, duhovniki in škofje s hvaležno držo zahvalili drug drugemu in Bogu za vse prejeto v minulem letu. Zahvala bližnjemu pomeni utrjevanje dobrih vezi in graditev občestva. Hvaležnost Bogu pa vse spominja na Darovalca dobrega.

Slovenski škofje ordinariji so ob zahvalni nedelji na vernike v svojih škofijah tudi letos naslovili posebna zahvalna pisma, da s svojimi darovi podpirajo življenje Cerkve.

Škofija Celje

Na zahvalno nedeljo bomo po naših cerkvah zapeli zahvalno pesem in se zahvaljevali Gospodu za »sadove zemlje in dela naših rok«, pa tudi za vse druge duhovne in gmotne darove, ki smo jih bili po Božji dobroti deležni v preteklem letu. Tej hvalnici in naši skupni zahvali želim pridružiti tudi svojo osebno zahvalo za vse podeljene darove.

To leto je bilo za našo škofijo zelo pomembno, saj je sveti oče papež Benedikt XVI. z imenovanjem novega celjskega škofa poskrbel, da se nadaljuje duhovno poslanstvo mlade celjske škofije. Kot drugi celjski škof se zato najprej zahvaljujem svetemu očetu za zaupanje in apostolskemu nunciju za bratsko pomoč in podporo. Bog povrni za molitve, čestitke in dobre želje ob mojem škofovskem imenovanju. Zahvaljujem se tudi mojemu predhodniku dr. Antonu Stresu, sedanjemu ljubljanskemu nadškofu metropolitu, da je z veliko pastoralno modrostjo, pogumom in navdušenjem v naši škofiji utiral duhovno in pastoralno delo, ki ga sedaj želimo nadaljevati in dograjevati.

Želim se zahvaliti svojim najožjim sodelavcem in sodelavkam na Škofijskem ordinariatu in vsem drugim škofijskim ustanovam: članom Duhovniškega sveta, Pastoralni službi, Pastoralnemu svetu, Zboru svetovalcev, vodstvu in sodelavcem Škofijske Karitas, Gospodarski upravi ter drugim škofijskim odborom in komisijam. V novem pastoralnem, šolskem, veroučnem, akademskem in liturgičnem letu bomo skozi vse leto vsak na svojem mestu odgovarjali na Božji klic in na znamenja časa.

Zahvaljujem se vsem, ki ste molili, pripravljali in tudi izvedli slovenski evharistični kongres, ki naj odmeva in bogatí liturgično pastoralo in njene ustanove, še posebej liturgično komisijo, orglarsko šolo in druge ustanove za vzgojo in izobraževanje liturgičnih sodelavcev, za katere skrbi Dom sv. Jožefa.

Zahvalo, priznanje in blagoslov kličem na vse duhovnike, redovnike, diakone, redovnice in njihove sodelavce, ki prenašajo težo dneva in vročine (Mt 20,12). Še posebej se zahvaljujem duhovnikom, da so z razumevanjem, odgovornostjo in ljubeznijo sprejeli potrebne premestitve, da smo z združenimi močmi začasno uredili pastoralno oskrbo naših župnij. Zahvalim se za kvatrne nabirke, binacije, trinacije in druge prispevke, ki jih oddajate na škofijo.

Zahvaljujem se Bogoslovnemu semenišču v Mariboru, Teološki fakulteti in Katehetsko pastoralni šoli za duhovno in pastoralno formacijo duhovnikov, bogoslovcev in drugih pastoralnih sodelavcev.

Zahvala pastoralnim ustanovam po naših župnijah, še posebej članom župnijskih pastoralnih svetov, župnijskih gospodarskih svetov, veroučnim, mladinskim in molitvenim skupinam, cerkvenim pevcem, zborovodjem, organistom, ministrantom, bralcem, izrednim delivcem obhajila, zakristanom, župnijskim gospodinjam, krasilcem in vzdrževalcem cerkva in župnijskih prostorov. Zahvala sodelavcem in sodelavkam po naših župnijah, ki z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo prostovoljno opravljajo različna dela in službe. Še posebej se zahvaljujem bolnikom, starejšim in onemoglim, da z molitvijo in tiho žrtvijo gradijo Božje kraljestvo.

»Če Bog ne zida hiše, se zaman trudijo njeni zidarji« (Ps 127,1), pravi psalmist; in apostol Pavel nadaljuje, da »ni nič ta, ki sadi in nič ta, ki zaliva, ampak ta, ki daje rast, Bog« (1 Kor 3,7). K njemu se vsi skupaj obračamo in se mu zahvaljujemo. Če bomo zvesto služili Gospodu, potem bomo tudi vse drugo prav naredili; zato iščimo najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse drugo nam bo navrženo (prim. Mt 6,33).

Zato v veri in zaupanju, v resnici in ljubezni nadaljujmo duhovno pot naše škofije in obilen Božji blagoslov, varstvo Božje Matere Marije ter zgled in priprošnja naših zavetnikov bl. škofa Antona Martina Slomška, sv. Eme in sv. Maksimilijana naj spremlja in podpira naše delo in našo službo za blagor Božjega kraljestva.

msgr. dr. Stanislav Lipovšek celjski škof

Škofija Koper

Ko so v jeseni pospravljeni skoraj vsi poljski pridelki, obhajamo na prvo nedeljo v novembru zahvalno nedeljo. Že v stari zavezi se je Božje ljudstvo zahvaljevalo Bogu za vse pridelke zemlje. Danes se ne zahvaljujemo Bogu le za sadove zemlje, temveč tudi za sadove znanosti, tehnike in kulture. Od Boga je vse, kar smo in kar imamo: življenje, poklic, duhovne in gmotne dobrine.

Letos se zahvaljujem Bogu za 25 let opravljanja škofovske službe, za vse sodelavce, duhovnike, redovnike in laike, za milost, ki vam je bila dana v duhovniškem letu, tako da ste z njo vsestransko obogateli v vsej besedi in vsem spoznanju. Pričevanje o Kristusu se je med vami utrdilo. Zvest je Bog, ki vas je poklical v občestvo s svojim Sinom Jezusom Kristusom (prim. 1 Kor 1,4–9).

S pričevanjem svojega življenja in z navdušenim izvrševanjem svojega poslanstva še bolj zvesto in neutrudno delajmo za prebujanje novih poklicev v naši škofiji!

Zahvaljujem se duhovnikom, ki ste sprejeli premestitve in nove službe. Tako gradite našo škofijsko skupnost. Naj Bog nagradi vsakega od vas, ki ste se kljub pomislekom in težavam v duhu pokorščine opogumili, da sprejmete nove zadolžitve.

Hvala za vse delo, ki ga opravljate duhovniki in verniki v različnih službah za blagor škofije. Bogu smo hvaležni za dvajset novih katehistinj in katehistov, ki so letos diplomirali.

Hvala za vse nabirke in prispevke v korist škofije in vesoljne Cerkve. Gospod naj vas nagradi in blagoslovi!

msgr. Metod Pirih koprski škof

Nadškofija Ljubljana

»Nagovarjajte se s psalmi, hvalnicami in z duhovnimi pesmimi, ko v svojem srcu prepevate in slavite Gospoda. V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa se nenehoma zahvaljujte Bogu Očetu za vse« (Ef 5,19–20), nas spodbuja sv. Pavel. Zahvalna nedelja je sicer postavljena v čas, ko smo že pobrali poljske pridelke in se s hvaležnostjo veselimo rodovitne letine. Toda ob tem, ko se zahvaljujemo Bogu za »naš vsakdanji kruh«, za katerega tolikokrat prosimo, se zavedamo tudi, da ne »živimo samo od kruha« in se zato zahvaljujemo za vse druge dobrote, ki jih prejemamo od Gospoda. Med temi dobrinami so na prvem mestu vsi naši bratje in sestre in še posebej naši sodelavci.

Zato se želim ob tej priložnosti tudi sam zahvaliti vsem sodelavcem, še posebej g. pomožnemu škofu in g. generalnemu vikarju. Prvi škofovi sodelavci so duhovniki. Zahvalim se vam, dragi sobratje, za vso vašo požrtvovalnost, prizadevnost, gorečnost in nesebično služenje Božjemu ljudstvu med nami. Posebna zahvala velja tistim, ki redno in skrbno sodelujete v različnih telesih nadškofije in z nadškofijskimi uradi in ustanovami. Vsi smo hvaležni osebju na nadškofiji, ki je vestno, skrbno in prijazno. Naj nas še naprej povezujeta medsebojna ljubezen in skrb za našo nadškofijo.

Enako se zahvalim vsem redovnikom in redovnicam med nami, ki na poseben in izviren način v vernem občestvu pričujete, da je na koncu koncev »le eno potrebno«. Hvala vsem, ki skrbite za svoje duhovnike, in še prav posebej vsem župnijskim gospodinjam. Hvala vsem članom župnijskih pastoralnih svetov in drugim laiškim sodelavcem po župnijah, ki sodelujete s svojimi duhovnimi pastirji in med seboj: ministranti in drugi bogoslužni sodelavci, pevci in cerkovniki ter vsi, ki skrbite za red in čistočo po naših cerkvah. Hvala vsem, ki sodelujete pri oznanjevanju Božje besede in pri pouku v veri naših najmlajših. Hvala ključarjem in članom gospodarskih svetov, ki vzdržujete premoženje Cerkve in skrbite zanj. V letu solidarnosti, dobrodelnosti in dejavne ljubezni do bližnjega se še posebej zahvaljujem vsem prostovoljcem in članom dobrodelnih organizacij po naših župnijah. Hvala vsem, ki molite za potrebe Cerkve in še posebej za nove duhovne poklice. Vsako leto vidimo, da ta molitev ni bila zaman. Prav tako se zahvaljujem voditeljem, animatorjem in članom različnih skupin, občestev, gibanj in drugih organizacij v Cerkvi, saj vaše delovanje ohranja Cerkev živo in iznajdljivo za nove oblike dela v okoliščinah, v katere nas je postavila Božja previdnost. Posebna zahvala velja bolnikom in trpečim, ki svoje trpljenje sprejemate v veri v Božjo previdnost in ga darujete za Cerkev.

Hvala vsem članom Cerkve za zgled vaše zvestobe in požrtvovalnega sodelovanja, za vaše pogumno pričevanje za vero v Jezusa Kristusa in za vašo ljubezen, s katero se udeležujete naših skupnih dogodkov in praznovanj in jih z darovi velikodušno podpirate. Zahvaljujem se še posebej tistim, ko so darovali del dohodnine za nadškofijo. Naj naša hvaležnost Bogu za vse prejete darove okrepi tudi naše zaupanje in našo gorečnost za naprej!

msgr. dr. Anton Stres ljubljanski nadškof metropolit

Nadškofija Maribor

Ob zahvalni nedelji nas nagovorijo besede iz hvalospeva: »Tebi, Gospod Bog, naša hvala ni potrebna, vendar se ti po tvoji dobroti smemo zahvaljevati.« Zahvaljujem se Bogu za vse sodelavce na ravni nadškofije, za naddekane in dekane, za sobrate, ki poučujejo na Teološki fakulteti in hkrati pomagajo v pastorali, za dušne pastirje po župnijah, ki poleg oznanjevanja z oddajanjem mašnih štipendijev od binacij in trinacij podpirajo Slomškovo dijaško semenišče in Bogoslovno semenišče.

Bogu hvala za katehistinje in katehiste, ki poučujejo verouk ne le z besedo, ampak tudi s krščanskim življenjem v službi župnijskim in drugim občestvom. Hvala bolnikom, ki svoje trpljenje darujejo za rast Božjega kraljestva med nami in za nove duhovne poklice.

Vsem vernikom v škofiji se zahvaljujem za evangeljsko pričevanje in molitveno povezanost s krajevno Cerkvijo. Hvala za darove ob kvatrnih nedeljah, za tolarski prispevek, za solidarnostno nabirko v mesecu juniju in namensko nabirko v novembru. Hvala vsem, ki ste del dohodnine namenili za potrebe Mariborske nadškofije ali Nadškofijske Karitas. Z veliko hvaležnostjo se spominjam župnij, ki vsako leto podprejo obe semenišči z najrazličnejšimi pridelki.

Vsem, ki ste se me spomnili ob zlati maši in ob godu poslali čestitke, iskren Bog povrni. Vaše zagotovilo, da me podpirate z molitvijo, mi daje novega poguma za služenje naši krajevni Cerkvi.

msgr. dr. Franc Kramberger mariborski nadškof metropolit

Škofija Murska sobota

»Pridite h Gospodovim vratom z zahvalo,
v njegove dvore s hvalnico!
Zahvaljujte se mu, slavite njegovo ime!
Zakaj Gospod je dober,
na veke traja njegova dobrota,
od roda do roda njegova zvestoba« (Ps 100,4–5).

Psalmist nas v zgoraj navedenih vrsticah vabi, da bi nenehno prihajali h Gospodovim vratom in slavili njegovo ime ter se mu zahvaljevali za neštete darove, ki jih od njega prejemamo. Januarja letos sem tudi jaz prišel pred vrata stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti, da bi v svetišču dal Bogu zahvalo za vse ljudi v škofiji in kot novi škof ordinarij z verniki opravljal sveto daritev ter obhajal zakrament sprave. V tem kratkem času sem okušal Gospodovo dobroto, ko ste duhovniki, redovniki in redovnice z menoj spletali bratske vezi, verniki pa zame molili v urah onemoglosti zaradi poškodbe kolenske mišice. Bogu sem neizmerno hvaležen za ta dar edinosti in ljubezni.

Generalnemu vikarju Francu Režonji ter vsem duhovnikom se zahvaljujem za pastoralno delo, bogoslovcem in redovniškim kandidatom za svežino duhovne poklicanosti, redovnicam in redovnikom pa za pričevanje karizme redovnih ustanoviteljev.

Hvala katehistinjam in katehistom, animatorjem, številnim sodelavcem pri Karitas, cerkvenim ključarjem, članom župnijskih pastoralnih svetov, gospodarskim in drugim svetom, ministrantom, organistom, pevovodjem, cerkvenim zborom, čistilkam in krasilkam cerkva. Navzočnost in delo vseh vas po župnijah naše škofije me opogumlja ter razveseljuje moje srce. Vsi ste zvesti stražarji naše vere na poljanah sveta.

Zahvaljujem se vsem, ki ste v pripravi na evharistični kongres poglobili svojo ljubezen do evharističnega Jezusa. Mnogi zato raje in bolj pobožno hodite k nedeljski maši in se udeležujete molitev pred Najsvetejšim. Prepričan sem, da vas je sam Jezus nagovoril k solidarnosti pri nabirkah za magnetno resonanco v murskosoboški bolnišnici in z vsemi, ki so jih prizadele poplave. Upam, da bomo tudi v novem pastoralnem letu zmogli nositi bremena drug drugemu.

Bog povrni vsem, ki s svojim rednim oddajanjem različnih nabirk pomagate vzdrževati škofijo. Murskosoboška škofija ima zelo malo gmotnih sredstev, zato je povsem odvisna od darov vernikov. Še prav posebej hvala tistim, ki ste darovali del dohodnine za škofijo.

Prav posebej pa sem hvaležen vsem, ki vam je dušo ali telo obtežilo trpljenje in preizkušnjo darujete za našo škofijo, da bi jo Bog blagoslovil v naporih za svetost vernih. Vi ste skriti v srcu naše škofije, zato ste njeno življenje.

Vse verne v naši škofiji prosim, spominjajte se me v molitvah. Bog naj vas spremlja s svojim blagoslovom!

msgr. dr. Peter Štumpf murskosoboški škof

Škofija Novo mesto

»Kristusov mir naj kraljuje v vaših srcih, h kateremu ste bili poklicani v enem telesu, in hvaležni bodite« (Kol 3,15).

Apostol Pavel nas v številnih svojih pismih, tudi v Pismu Kološanom, spodbuja k hvaležnosti. Zahvalna nedelja, v času pobiranja še zadnjih sadov zemlje, nas še posebej spomni, da smo dolžni zahvalo Bogu Stvarniku, od kogar »prihaja vsak dober dar in vsako popolno darilo« (Jak 1,17). On nas s svojo neizmerno dobroto vedno znova preseneča z novimi milostmi in sadovi zemlje. Bogu hvala za leto izrednih milosti škofijskega evharističnega dne in vseslovenskega evharističnega kongresa ter za nove duhovne poklice. Zahvaljevati se moramo celo za različne preizkušnje, ki jih Bog obrača v dobro, ko nam odpira oči in širi srce za razne stiske bližnjega.

Ob zahvalni nedelji se zahvaljujem duhovnikom, redovnikom in redovnicam ter vsem škofijskim in župnijskim sodelavcem v Gospodovem vinogradu, da darujete svoje sposobnosti, čas in dobrine za skupne naloge v škofiji in po župnijah. V letu dobrodelnosti velja zahvala zlasti vsem, ki v okviru Karitas ali župnijskih pastoralnih svetov skrbite za pomoč ubogim vseh vrst. Hvala za vso pomoč v času poplav, za vse škofijske in župnijske nabirke.

On, ki vidi v srce in tudi vse, kar človeške oči ne zaznajo, naj vam povrne z večnimi darovi. Na vse kličem obilen Božji blagoslov!

msgr. Andrej Glavan novomeški škof

Slovenija, Cerkev na Slovenskem
Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...