Katoliški mediji v službi oznanjevanja evangelija
Slovenija | 05.11.2010, 19:13
V Kopru je potekalo dvodnevno srečanje Katoliških novinarjev Slovenije, ki ga je letos že četrtič pripravila Komisija za medije pri Slovenski škofovski konferenci. Zbrane je nagovoril tudi murskosoboški škof Peter Štumpf, ki je v Cerkvi na Slovenskem odgovoren za področje medijev.
Krščanska javna glasila so znamenje vere in ljubezni v družbi
Škof Štumpf je prepričan, da so katoliški mediji zelo pomemben glas cerkve. "Zavezani smo resnici, tudi dejanskosti zgodovinskih dogodkov, ki so se odvili neodvisno od nas. Toda hkrati nas nihče ne more odvezati od naše osebne odgovornosti, da dogodke osvetlimo, prikažemo in podamo v obzorju naših vrednot. Tudi če bomo še tako skrivali, bo naša omika, naše vrednote, naše verovanje ali neverovanje prišlo na dan. Lahko bi rekli, da je pri časnikarskem delu najprej potrebna velika krepost ponižnosti, da človek enostavno prizna dejstva, ki ga obdajajo. Toda teh dejstev ne more predstaviti, ne da bi vanje vključil svoje poglede, ne da bi jih tudi nehote interpretiral. Svoje razumevanje resničnosti ne bo mogel skriti ne v besedah, ne v zvoku in ne v sliki. Zato si je najbolje priznati in osvetliti vrednote, njihovo pristnost in odsotnost, ki nas vodijo pri peresu, usmerijo naše kamere, nam popeljejo miške pri računalniku ali pomagajo zagrabiti mikrofone. Ni nam težko sedaj izreči teh vrednot; to so najprej božanske kreposti vere, upanja in ljubezni. Morda je med njimi najtežje uveljaviti upanje. Prehitro smo zgroženi nad težavami, problemi in zlom. Vsekakor tudi to je realnost; odsotnost vrednot, krivice in žalostni dogodki. Toda krščanska javna glasila so vendar znamenje vere in navzočnosti ljubezni v naši družbi. Obojega pa ni brez upanja," je povedal škof.
Kar je v telesu duša, so v svetu kristjani
Urednik Družine Franci Petrič je zbrane nagovoril o Katoliškem tisku v digitalni dobi. Novinar si moramo za izziv vzeti spraševanje o smislu in večnosti, spremljati človekovo življenje in njegove skrbi. „Katoliški mediji so pomembni zato, ker dosežejo ljudi, ki morda ne pridejo takoj v stik s Cerkvijo. Poslanstvo, ki ga opravljajo, pa je pravzaprav poslanstvo škofovih duhovnikov – oznanjevanje evangelija - in če škofi ali duhovniki opravljajo to službo, jim pri tem mi najbolje lahko najbolje pomagamo in smo pravzaprav v njihovi službi, v službi oznanjevanja evangelija.“ Petrič je še navedel štiri glavne „zapovedi“ sodobnega časnikarstva: prizadevati si moramo, da vsak dan posredujemo neko novo doživetje; da zbujamo radovednost pri bralcu; odkrivamo in merimo stvari ter si prizadevamo za dobiček. Pri tem pa ne smemo sanjati – je poudaril Petrič – da bomo kdaj s svojim delom obogateli. „Jezik katoliškega tiska mora biti tak, da ga razumejo tudi razkristjanjeni in neverni, kar pomeni, da ne smemo uporabljati t. i. cerkvenega jezika.“
Kaj tovrstna srečanja pomenijo za delo katoliških novinarjev je urednik krščanske televizije v Sloveniji Zoran Kodela dejal, da so vsekakor nujno potrebna. Po njegovem enota družabnosti med mediji ne sme nikoli manjkati, vsi pa bi se morali med seboj povezovati.
Direktor Ognjišča Franc Bole pa je poudaril, da je treba videti, kaj mislijo in delajo drugi. Tako smo slišali poročanje urednika Družine, Franca Petriča, kako to problematiko vidijo katoliški novinarji z vsega sveta, ki je bilo nedavno Rimu.
Tajnik Slovenske škofovske konference Andrej Saje vidi pomembnost katoliških medijev v tem, da „/.../imajo katoliški mediji danes izreden pomen, mogoče malo drugačen kot drugi mediji. Kajti tisti, ki delamo v katoliških medijih, smo zavezani evangeljskemu sporočilu in vrednotam, kar je naša podlaga za delo. Konec koncev želimo današnjemu človeku, ki ima svoje potrebe in svoje poglede, oznaniti veselo oznanilo v čim bolj razumljivem jeziku.“
Časnikarstvo med Slovenci v Italiji
Zbrane na srečanju katoliških novinarjev je zatem nagovoril novinar na RAI Trst Ivo Jevnikar, letošnji Jurčičev nagrajenec. Najprej se je ustavil pri organiziranosti časnikarstva med Slovenci v severovzhodni Italiji. V letih po vojni je bil tisk v največji meri odvisen od prizadevanj duhovnikov, ki so skupaj z vero med orjaki ohranjali tudi slovenski jezik in tiskano besedo v domačem jeziku. Danes so njihovo vlogo v veliki meri prevzeli laiki. Slovenski skupnosti je še danes na voljo bogata ponudba raznovrstnih listov, od tednika Novi glas do otroške revije Pastirček. Sicer pa so javni mediji danes v veliki meri odvisen od denarne podpore iz Rima in Ljubljane. Med temi je Ivo Jevnikar posebno pozornost namenil radiu, televiziji, Primorskemu dnevniku in spletnemu portalu SloMedia.it. Zatem se je ustavil pri verski problematiki v javnih medijih s poudarkom na radiu. Opozoril je na začetnike verskega programa na radiu Trst in današnjem stanje na tem področju.
Katoliški novinarji v javnih medijih
Sledila je okrogla miza z naslovom Katoliški novinarji v javnih glasilih. Na njej so svoje izkušnje predstavili sestra Romana Kocjančič s Televizije Slovenija, Boštjan Debevec z Radia Slovenija, Jurij Paljk z Novega glasa in Tino Mamić s Primorskih novic. V tem delu srečanja se je predstavil tudi Zoran Kodela, urednik krščanske televizije Eksodus. Na kratko je predstavil utrip te medijske hiše, ki je novost v slovenskem prostoru. V njenem programu lahko spremljate tudi del oddaj vatikanske televizije Telepace od sredine splošne avdience do papeževe nedeljske opoldanske molitve. Predstavil jih je p. Janez Sraka, ki jih tudi komentira.
