Janez Juhant | (foto: www.mohorjeva.org)
Mednarodna konferenca: Miroljubni in trajnostni dialog po sebičnem Prometeju
Slovenija
V organizaciji Teološke fakultete Univerze v Ljubljani poteka od četrtka, 4. do nedelje, 7. novembra v Domu sv. Jožefa v Celju in v prostorih Teološke fakultete v Ljubljani mednarodna konferenca z naslovom Miroljubni in trajnostni dialog po sebičnem Prometeju.
Osrednji nameni konference so refleksija sedanjega stanja naše civilizacije, položaj človeštva in človečnosti ter analiza in bilanca dosedanjega razvoja.
Na mednarodni konferenci sodeluje skoraj 40 domačih in tujih priznanih ekologov, filozofov, teologov, religiologov, zgodovinarjev, psihologov, pedagogov, pravnikov in drugih znanstvenikov. V referatih poskušajo pojasnjevati pomenljive vidike našega družbenega položaja ter njegove izvore, razvoj in nastanek. Organizatorji v ospredje želijo postaviti uresničevanje rešitev najbolj perečih problemov: od okolja, naraščanja svetovne populacije, revščine do bolezni, nasilja in vojn. Osrednji poudarek študijskega srečanja je reševanje težav z dialogom, saj to je edina rešitev, ki omogoča preživetje in boljše življenje.
Miroljubni in trajnostni dialog po sebičnem Prometeju: usmeritve in nameni konference
Osrednji nameni konference so refleksija sedanjega stanja naše tehnicistične civilizacije, položaj človeštva in človečnosti v njej, analiza in bilanca dosedanjega razvoja ter iskanje in uresničevanje rešitev problemov. Ti so zelo pereči, raznoliki, vzajemno prepleteni in sovisni: od okolja, naraščanja svetovne populacije, revščine, bolezni, nasilja in vojn, preko ohranjanja (lokalnih) identitet, medkulturnih trkov, razširjenosti duševnih težav, družbene atomiziranosti, gojenja svobode, naraščajočih družbenih razlik, položaja žensk(e), izobraževanja, do položaja vere, religij(e) in duhovnosti. Usoda človeštva in človečnosti je v tehnološko zelo razvitem, vendar preveč instrumentaliziranem in razosebljenem svetu, v katerem zeva nesorazmerje med tehničnim napredkom in moralno ter duhovno razvitostjo, zaskrbljujoče negotova.
Ekologi, filozofi, teologi, religiologi, zgodovinarji, psihologi, pedagogi, pravniki in drugi znanstveniki pojasnjujejoi relevantne vidike in momente našega položaja, njegove izvore, razvoj in nastanek pa tudi perspektive. Tako ali drugače izražene, bolj ali manj celostno, bolj ali manj izrecno, s tega ali onega vidika, se bodo oblikovale tudi vrednotne, etične ocene. Ker smo organizatorji prepričani, da je edina pot, ki omogoča preživetje in boljše življenje, pot dialoga, je dialog ena od osrednjih tem, ki zaznamujejo pričujočo konferenco.
Dialog in sebičnost vsekakor nista dobra partnerja in nobena tehnološka razvitost ali institucionalni mehanizmi (ekonomski, pravni, politični ipd.) ne morejo nadomestiti etičnega primanjkljaja. Zapleten odnos med moralnim in tehnološkim je moment širše dialektike človeka, narave in sveta, v kateri se srečujejo in prepletajo miroljubnost in nasilje, moderna in postmoderna, zasužnjevanje in žrtvovanje, svoboda, odgovornost in ravnodušnost, poduhovljenost in razosebljenost ter izgubljenost, svetost in profanost. Doseganje trajnostnega razvoja in kakovostnega življenja je mogoče samo na osnovi neujetega, nesploščenega, nereducirajočega pogleda, prizadevanja, ki lahko v moči potrebne skromnosti, ponižnosti (v odnosu do narave, do sebe, do drugih in do D(d)rugega) (so)ustvari sodelovanje, sintezo in sinergijo sil višjega reda, kar je conditio sine qua non preživetja, harmonije sveta in (dostojnega) bivanja človeka (kot človeka) znotraj nje.
