Lidija Čop
Elektroenergetika - področje, v katerega kriza nima vstopa
Slovenija
O moči slovenske elektroenergetike v primerjavi z drugimi gospodarski subjekti največ povedo kar številke same. Na lanskoletni lestvici najuspešnejših poslovnih skupin sta se med prve tri uvrstili tudi obe državni družbi, ki združujeta vse domače proizvajalce električne energije.
Holding Slovenske elektrarne in Gen Energija sta po kriterijih rasti prodaje, dobička pred obdavčitvijo in donosnosti prihodkov zaostali le za Krko. Kljub temu sta novomeškega farmacevta prehiteli pri ustvarjenih prihodkih iz prodaje. Če k obema prištejemo še skupino GEN-I, ki je v polovičnem solastništvu Gen Energije in Istrabenz Gorenja, lahko ugotovimo, da je slovenska energetika v letu, ki sta ga zaznamovala recesija in padec industrijske aktivnosti, ustvarila več kot pol drugo milijardo prihodkov od prodaje skoraj 200 milijonov evrov čistega dobička. Če se še malo poigramo s številkami, lahko ugotovimo, da je dobiček, ki ga je v lanskem letu ustvarila slovenska energetika, skoraj desetkrat večji od dobička našega »Najboljšega soseda«. Po trenutnih borznih ocenah bi samo lanski dobiček, ki so ga ustvarile tri slovenske energetske skupine, zadoščal za nakup 37 odstotkov našega največjega oskrbovalca z gorivi, država pa bi z njim lahko pokrila tudi večino načrtovane dokapitalizacije naše največje banke.
Ker je državna elektroenergetika tudi v kriznih časih tako imenovana krava molznica, le-ta privlači številne politične akterje, lobije in interesne skupine. Prostora pri samem energetskem vrhu pa je vse manj. Samo v prihodnjih petih letih je v načrtu za okoli dve milijardi evrov investicij. Pripravlja se gradnja hidroelektrarn v spodnjem toku Save, v Termoelektrarni Šoštanj pa je v načrtu nov blok z močjo 600 megavatov, ki naj bi stal 1,2 milijardi evrov. In zakaj danes prav TEŠ 6 žanje toliko zanimanja tako s strani gospodarstvenikov, še bolj pa s strani politikov? Pomisleki glede njegove ekonomike in posledic za okolje sicer obstajajo, vendar najbolje zopet govorijo številke. TEŠ bo namreč med gradnjo bloka 6 oddala za okoli 80 milijonov evrov gradbenih del. Še večji znesek – 90 milijonov evrov – pa čaka tisto podjetje, ki bo v novi blok termoelektrarne namestilo pripadajočo tehnološko opremo.
Poznavalci razmer celo trdijo, da so nekateri politiki zmedo okoli TEŠ 6 izkoristili za izpeljavo večjega načrta, to je združitev slovenske energetike. Vendar je ta ideja vsaj za zdaj ustavljena s strani predsednika vlade, a se v ozadju skrivajo že nove zgodbe o prihodnosti slovenske energetike. Čeprav zagovorniki združitve do neke mere upravičeno opozarjajo, da bi veliki državni elektroenergetski holding letno še vedno proizvedel veliko manj električne energije kot večina evropskih elektroenergetskih velikanov in da imajo podoben energetski konglomerat tudi v naši severni sosedi, bi zelo verjetno združena domača elektroenergetika zasedala drugo mesto na lestvici največjih slovenskih skupin, takoj za Mecatorjem. Dobili bi torej največje državno podjetje, ki bi nadzorovalo milijarde evrov investicijskih sredstev. To pa je v resnici velika vaba za politike in interesne skupine. In prav to v zaostrenih oblikah prihaja na dan v zadnjih dneh.
Za večino strokovnjakov vprašljiva odstavljanja in kadrovske zamenjave kažejo prav na visoke apetite po vodilnem položaju tako v Termoelektrarni Šoštanj, kot na področju celotne elektroenergetike. TEŠ je sicer gospodarska družba, ki daje Sloveniji kar tretjino električne energije, zato je še toliko bolj zaskrbljujoča grožnja stavkajočih delavcev, da bodo v primeru neuresničitve njihovih zahtev, proizvodnjo električne energije popolnoma ustavili.
Predvsem je zanimivo dejstvo, da vlada za nastalo situacijo krivi nadzorni svet TEŠ-a, čeprav je jasno, kdo v resnici skrbi za kadrovsko strukturo nadzornega sveta družbe, ki je v državni lasti. Nadzornike pač postavlja in nastavlja vlada. Do tu vse lepo in prav, a energetika je pač področje, kjer se za prevlado borita dve koalicijski stranki. Kdo bo veliki zmagovalec pa je v veliki meri odvisno tudi od odločitve Pahorja: ali bo igral vlogo predsednika vlade ali predsednika stranke. Kakor koli že, vsem vpletenim »kruha in iger« zagotovo ne bo manjkalo – niti v času krize.
