Zeleno javno naročanje še vedno le na stopnji usklajevanja

Slovenija | 08.11.2010, 18:14

Javni naročniki so glavni potrošniki v Evropi, saj porabijo okoli 16 odstotkov bruto domačega proizvoda Evropske unije, kar pomeni približno dve milijardi evrov.

S tem, ko svojo kupno moč uporabljajo pri odločanju za tak nakup blaga in storitev, ki upošteva tudi okolje, lahko precej prispevajo k trajnostnemu razvoju. Pri zelenih naročilih pa ne gre le za naročanje in kasneje uporabo »zelenega« blaga in storitev, pač pa tudi za dajanje zgleda in vplivanje na trg. Javni naročniki namreč s spodbujanjem zelenih javnih naročil industrijo dejansko lahko spodbudijo k razvoju zelenih tehnologij.

Dolgo časa nabavne službe sploh niso upoštevale okoljske vrednosti blaga, storitev in gradenj. Vendar pa se je svetovno gospodarsko in politično ozadje spremenilo s pojavom koncepta trajnostnega razvoja – gre namreč za razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanje generacije, ne da bi ogrozili možnosti prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje lastne potrebe. Trajnostni razvoj je od leta 1997 priznan kot temeljni cilj Evropske unije. V Lizboni leta 2000 so evropski voditelji določili cilj, da naj Evropska unija do leta 2010 postane najbolj konkurenčno in dinamično ter na znanju temelječe gospodarstvo v svetu, ki je sposobno trajnostne gospodarske rasti z več in boljšimi delovnimi mesti in večjo družbeno povezanostjo. Cilj Strategije trajnostnega razvoja Evropske unije iz leta 2001 pa je spodbujati gospodarsko rast in socialno kohezijo ob primernem upoštevanju varstva okolja. To pomeni, da je treba okoljske cilje primerjati z njihovimi ekonomskimi in socialnimi vplivi, da bi lahko tako poiskali rešitve, ki bi koristile gospodarstvu, zaposlovanju in okolju. Pomemben pa je tudi 6. okoljski akcijski program iz leta 2002, v katerem sta Svet in Evropski parlament med štirimi prednostnimi področji izpostavila tudi upravljanje virov.

In kako smernicam sledi Slovenija? Vlada že dalj časa pripravlja uredbo o zelenem javnem naročanju. S pomočjo novih pravil naj bi javni sektor svoje potrebe po izdelkih in storitvah z devetih področjih pokrival tako, da bo denar porabljen trajnostno, torej na način, ki okolja ne ogroža. Besedilo uredbe o zelenem javnem naročanju je pritegnilo veliko pozornosti med podjetji in interesnimi združenji. Največ prahu je do sedaj vzdignilo določilo uredbe, ki pravi, da morajo imeti stavbe, katerih gradnjo bodo ustanove naročale kot zeleno javno naročilo, v svoji konstrukciji najmanj 30 odstotkov lesa. Pa tudi sicer je največ pripomb ministrstvo za finance prejelo prav v zvezi z gradnjami, čeprav uredba predpisuje postopke javnega naročanja za devet vsebinskih sklopov: od pisarniškega materiala, čistil in živil, do energetike in javne razsvetljave.

Svoje pripombe je predstavila tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Člani zbornice menijo, da so sicer nujno potrebne spremembe v slovenskem gospodarstvu glede javnega naročanja in izbora izvajalcev, vendar ne zgolj z merilom najnižje cene, ker je s tem verjetna izločitev vseh »zelenih« kategorij razpisa. Po njihovem prepričanju je treba upoštevati tudi vidike vgrajenega znanja, kakovosti rešitev, trajnostne gradnje, uporabe trajnostnih virov energije, trajnostnega transporta in samooskrbe. Kakorkoli že, ministrstvo za finance še vedno pripravlja končno besedilo uredbe, saj je prispelo veliko pripomb na besedilo.

Cilj zelenih javnih naročil je torej zmanjšati vpliv javnega sektorja na okolje z vključevanjem okoljskih meril v javno naročanje, in sicer v razpisne pogoje, merila, tehnične specifikacije in pogodbe. Javni sektor je namreč velik in vpliven porabnik javnega denarja. V Sloveniji javni sektor porabi za javna naročila približno 13 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar pomeni, da je tudi pri nas, tako kot v Evropi, javni sektor velik potrošnik. Zato je lahko javni sektor z uvajanjem zelenega javnega naročanja pomemben dejavnik pri zmanjševanju vplivov na okolje, znižanju porabe energije, vode in surovin, ohranjanju naravnih virov in biotske raznovrstnosti in preprečevanju podnebnih sprememb.

Pomemben pa je še drugi vidik zelenega javnega naročanja. Javna uprava s to obliko javnega naročanja vpliva na razvoj novih izdelkov, tehnologij, inovacij, na ustvarjanje trga in nenazadnje na dvig konkurenčnosti. Ne zmanjšajo se le negativni vplivi na okolje, ampak se lahko tudi izboljša učinkovitost rabe javnih financ, spodbuja se trg in inovacije za okoljsko sprejemljivejše izdelke, javni sektor pa tako daje dober zgled drugim poslovnim subjektom in potrošnikom.

Sicer pa je cilj Slovenije, doseči v povprečju med vsemi javnimi naročili vsaj polovico zelenih javnih naročil do leta 2012. Vprašanje seveda je, v kolikšni meri bomo spet priča zgodb o neuresničevanju zastavljenega cilja zaradi takšne in drugačne krize. Vsi načrti in smernice se kaj hitro lahko razblinijo ali pa ostanejo le zapisana na papirju, če v praksi dejansko ne zaživijo. Prav to pa je ob upoštevanju trenutnih političnih in gospodarskih razmer žal verjetno edini možen scenarij.