Pred 210 leti se je rodil blaženi Anton Martin Slomšek
Cerkev na Slovenskem | 26.11.2010, 10:56 Marta Jerebič
Pred 210. leti se je v ponkovški župniji rodil Anton Slomšek. Pravijo, da se je takrat nebo čudežno zasvetilo prav nad Slomškovo hišo in da je tako na viden način sporočalo, da se je rodil velikan.
Kot je bilo takrat v navadi, so novorojenčka takoj po rojstvu, po možnosti še isti dan, nesli v župnijsko cerkev, kjer je prejel sv. krst. Ta dan je ostal v Slomškovi zavesti za vedno zapisan kot poseben dan in je, če se je le dalo, vsako leto v znamenje zahvale za milost vere, na krstni dan obiskal domačo župnijsko cerkev.
Na 210. obletnico rojstva se zato spominjamo na našega rojaka bl. Slomška z veseljem in hvaležnostjo za vse, kar je Bog po njem storil za naše prednike in še vedno dela za nas. Slovesno dogajanje je bilo v petek zvečer, ko so se na Ponikvi zbrali v župnijski cerkvi k molitveni uri za Slomškovo kanonizacijo. Hkrati, pa je potekala tudi procesija z lučkami od Slomškove domačije do župnijske cerkve na Ponikvi. Večer so skelnili s sveto mašo, ki jo je daroval celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, prepeval pa je OMPZ ponkovške župnije.
V soboto, pa bo v dvorani v Slomškovi rojstni hiši potekal 2. Slomškov simpozij, ki ga pripravlja Ljudska univerza Šentjur. Osrednja tema bo: Vrednote, jezik in šolstvo v 19. stol. in danes, na njem pa bodo spregovorili: kanonik Jože Goličnik, dr. Andrej Vovko, akademikinja dr. Zinka Zorko, dr. Natalija Ulčnik in dr. Matija Ogrin. Simpozij se bo začel ob 9h dopoldne in bo trajal predvidoma do 14h.
povzdigovati njih lepa dela in znamenite zasluge
je nam ravno tolika dolžnóst kakor njih slavne zglede posnemati.
Kdor svojih slavnih prednikov ne častí,
njih vrli naslednik biti ne zasluži.
Hvalimo torej, dragi prijatelji,
sloveče može, rodoljube naše, ponavljaje njih spomín!
(V. Škafar, J. Emeršič, Slomškovo berilo, MD 1991, 211)
Ob 210. obletnici rojstva blaženega škofa Slomška se ustavimo pri nekaterih njegovih nasvetih, ki nas spodbujajo k temu, naj našim besedam sledijo dejanja, ki jih navdihuje božja ljubezen.
Slomšek je s svojim delom zaznamoval kulturno, cerkveno in politično zgodovino našega naroda. Na številnih področjih od šolstva in vzgoje, do cerkvene glasbe in ekumenizma je pustil sledi, ki so opazne še danes. In še nečesa ne smemo pozabiti: v vsem svojem ravnanju, je bil že svojim sodobnikom zgled svetosti, zadnjih nekaj let pa ga smemo častiti tudi na naših oltarjih. Pokojni papež Janez Pavel II. ga je namreč 19. septembra leta 1999 prištel med blažene. Verjetno se še marsikdo spomni njegovih besed: “S svojo apostolsko oblastjo dovoljujem, da se častitljivi Božji služabnik Anton Martin Slomšek odslej imenuje blaženi in se njegov god obhaja na krajih in po ustaljenih pravnih predpisih vsako leto 24. septembra.” Ljudje so ga častili že veliko prej. Pisatelj in duhovnik Finžgar ga je na primer imenoval kar “Slomšek svetnik”
Slomškova svetost ima svoje korenine v skladnosti njegovih besed z življenjem. To, kar je učil, je najprej sam živel. Tudi drugim, še zlasti staršem in učiteljem je svetoval naj tako ravnajo: “Svoje dni so ljudje manj znali, pa so Boga bolj spoznali. Sedanji kristjani imajo krščanski nauk v glavi, v srcu pa ne. Glava je polna vednosti, srce pa prazno čednosti. Če se glava česa nauči, se mora tudi srce poživiti! Ako je srce mrzlo za božje reči, potem govori jezik prazne besede, pa naj bodo še tako lepe in svete: od srca ne pridejo in k srcu ne gredo...”
Slomškova govorica je preprosta, jasna in vsem razumljiva. Ni se spuščal v zapletene teološke razprave, ampak je govoril tako, da so ga lahko razumeli vsi: “Krščanske nauke lahko vsak daje, kdor jih zna, toda učence za božje reči obudi samo tisti, ki ima svoje srce vneto od božje ljubezni. Takih mater in očetov pa močno pogrešamo, takih učiteljev premalo imamo!”
Govoril je o povsem vsakdanjih stvareh in opozarjal na pomembnost zgleda: “Hočeš otroke za sveto vero oživeti, moraš tudi ti za sveto vero goreti: saj ni mogoče, da bi kdo iz ledu ogenj ukresil. Hočeš, da bo tvoj otrok znal moliti, mora tebe oče, mati, učitelj, videti, da se pokrižaš in roke skleneš, ter moliš. Če želiš otrokom prav dopovedati, kako se morajo v cerkvi zadržati, potem moraš iti z otrokom v cerkev ter mu pokazati, kako je treba poklekniti, kako moliti.”
Še kratek življenjepis: blaženi škof Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra 1800. Še isti dan je bil krščen v domači cerkvi sv. Martina. Pod vplivom matere in kaplana Prašnikarja je v njem počasi dozoreval duhovniški poklic. Po šolanju v domači fari, v Celju, Ljubljani, Senju in Celovcu je septembra leta 1824 daroval novo mašo v Olímju. Poleg duhovniškega poklica je v sebi razvil vrsto talentov, s katerimi je služil Bogu in domovini. V dušnopastirskem delu se je držal vodila, ki ga je sam zapisal: Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne in narodne omike. Bil je tudi kulturni delavec, saj je za časa njegovega življenja skupaj s ponatisi izšlo kar 50 njegovih tiskanih del. Tu je še Mohorjeva družba. Kot vzgojitelj je pisal učbenike, ustanavljal šole in kot šolski nadzornik vodil prenovo šolskega sistema v tedanji Avstro-Ogrski. Sad njegovega ekumenskega dela je bratovščina sv. Cirila in Metoda. Kot škof pa je prenesel škofijski sedež iz Št. Andraža v Maribor in tako ustavil potujčevanje med Slovenci na Štajerskem. Papež Janez Pavel II. ga je 19. septembra 1999 v Mariboru razglasil za blaženega. za svojega zavetnika so si ga izbrali učitelji, vzgojitelji, kateheti in kmetje.
