Papežev obisk v Španiji (zbirno pred obiskom)

Cerkev po svetu | 04.11.2010, 09:47 Marta Jerebič

Papež Benedikt XVI. se ta konec tedna odpravlja na pastoralni obisk v Španijo. 6. novembra bo obiskal Kompostelo, kjer se bo pridružil romarjem, ki v tem svetem letu prihajajo k nogam apostola Jakoba. 7. novembra bo odšel v Barcelono, kjer bo posvetil svetišče Svete družine, delo genialnega arhitekta Antonia Gaudíja.

Benedikt XVI. bo med obiskom govoril v štirih jezikih: španskem, latinskem, galicijskem in katalonskem. V Barceloni bo med pridigo spregovoril o arhitektu Antoniu Gaudiju in se osredotočil na razmerje med umetnostjo in vero ter na krščansko življenje in družino. Vatikanski tiskovni predstavnik je poudaril, da namen obiska ni podpora Gaudijevi beatifikaciji, ampak posvetitev veličastnega dela, ki ima velik pomen za Cerkev v Kataloniji. Člani društva, ki si prizadevajo za njegovo beatifikacijo, namreč upajo, da bo za blaženega razglašen že leta 2016, ob 90. obletnici njegove smrti.

Cerkev v Španiji sestavlja 14 cerkvenih pokrajin, ki so razdeljene na 69 škofij in vojaško nadškofijo. V njej delujeta 2 kardinala, 14 nadškofov, 48 krajevnih škofov, 10 pomožnih škofov, poleg njih pa so še upokojeni: 4 kardinali, 6 nadškofov in 25 škofov.

Danes je v Španiji več kot 23 tisoč župnij, 38.252 škofijskih in 11.457 redovnih duhovnikov. V Španiji je 105 moških in 309 ženskih redovnih družb. V preteklem letu so imeli 1.262 bogoslovcev.

Vseh misijonarjev je več kot 15.000; od teh jih je približno 2.500 duhovnikov, 9.000 redovnic ter več kot 1.500 laikov, ki so se odločili za misijone v različnih predelih sveta. Obsežna dobrodelna dejavnost cerkvenih ustanov je neposredna posledica oznanjevanja in izkušnje vere in tako ne more biti ločena od pastoralne dejavnosti. Skoraj štiri tisoč petsto socialnih središč cerkve v Španiji, ki skrbijo za skoraj 3 milijone ljudi, je najvidnejši izraz krščanske ljubezni, ki je odsev Božje ljubezni do človeka. Kakor opozarjata organizaciji Manos Unidas in Cáritas, velikodušno sodelovanje z družbo raste kljub sedanji gospodarski krizi. Pri Karitas se je na primer lani število članov in darovalcev v primerjani z letom prej povečalo za več kot 12 odstotkov.

V vzgojne ustanove, ki so v lasti katoliške Cerkve v Španiji je vpisanih več kot milijon učencev.

Po podatkih španskega statističnega urada je 46.9 milijona Špancev. Po podatkih centra za sociološko raziskovanje se jih je za katoličane izreklo 72,7 odstotka.

 

Benedikt XVI. Komposteli

Papeža bo v Komposteli na ulicah pozdravilo na tisoče ljudi. Za red bo med drugim skrbelo več kot 1.000 prostovoljcev. Dogodek pa bo spremljalo približno 1600 novinarjev. Benedikt XVI. bo v Kompostelo odšel kot romar. Kot poroča televizijska agencija Romereports, je takšno romanje s svojim bratom Georgom načrtoval že preden je postal papež. Sedaj jima bo to omogočeno v kompostelskem svetem letu. V mestu bosta preživela približno 8 ur, na letališču pa ju bodo pričakali asturijski princ in princesa, cerkveni in drugi lokalni predstavniki. Seveda bo imel papež svoj, precej natrpan program. Med drugim bo v katedrali sv. Jakoba molil na grobu tega apostola, nato pa bo popoldne na trgu pred katedralo daroval sveto mašo. Trg lahko sprejme 25 tisoč ljudi, kjer bodo organizatorji namestili 6.000 stolov. Za vse, ki ne bodo uspeli priti na trg, bodo pripravili 7 velikih zaslonov na drugih trgih po mestu. Za neposredni televizijski prenos bo skrbela galicijska televizija. Novinar te televizije Jesus Fontenia je za agencijo Romereports povedal: »Televizijski prenos bo omogočalo več kot 70 kamer, ki bodo spremljale papežev prihod na letališče, njegov obisk katedrale in mašo.«

Kompostelski nadškof Julian Barrio Barrio je povedal, da bo papež opravil vse obrede, ki jih običajno opravijo romarji. »Papež bo vstopil skozi sveta vrata, molil na grobu apostola Jakoba in kot vsi drugi romarji objel kip tega svetnika. Lahko bo občudoval tudi botafumeiro – znamenito velikansko visečo kadilnico«. S španskimi škofi in kardinali se bo sveti oče srečal pri kosilu. Zvečer bo odpotoval v Barcelono, kar bo drugi in sklepni del njegovega obiska v Španiji.

 

Kompostela

Kompostela je glavno mesto Galicije ene, od 17 dežel v Španiji s približno 93.000 prebivalci. Mesto kakor tudi istoimensko romarsko pot je UNESCO leta 1985 razglasil za svetovno dediščino. V to sta vključeni dve svetovni znamenitosti: Univerza, ki je stara več kot 500 let in veličastna stolnica, ki je posvečena apostolu Jakobu Starejšemu. Vsak romar, ki je prehodil 'Pot svetega Jakoba Kompostelskega' na koncu svoje romarske poti vstopi v to stolnico. 23. oktobra 1987 je Svet Evrope priznal pomembnost evropskih kulturnih in romarskih poti in jih tudi razglasil kot takšne.

Kompostela nosi ime po apostolu sv. Jakobu starejšem, ki je umrl in bil pokopan v Jeruzalemu, njegovi posmrtni ostanki pa so čudežno prišli po morju v Španijo. Ime Kompostela izhaja iz Campus stellae (področje zvezde).

Izročilo pripoveduje, da je puščavnika Pelaya leta 813 pritegnila nenavadna svetloba v obliki zvezde na gori Libredon, kjer je bilo starodavno naselje. Škof Teodomir, ki ga je tudi privabila ta nenavadna svetloba je na tem kraju odkril grob v katerem so bila tri trupla. Eno je bilo z odsekano glavo in zraven je bil napis: 'Tukaj počiva Jakob, Zebedejev in Salomin sin'. Potem ko je Alfons II., kralj Asturije in Galicije leta 893 ukazal, da se na tem kraju zgradi svetišče, so si tudi benediktinci ta kraj izbrali za svoj samostan. Kmalu so začeli prihajati prvi romarji na kraj, kjer naj bi bil grob apostola Jakoba. Romarjem iz Asturije in Galicije pa so se kmalu pridružili tudi verniki iz drugih evropskih dežel. Kmalu je apostol Jakob postal zelo priljubljen lik in je že sredi 10. stoletja postal zavetnik vseh iberijskih ljudstev.

Leta 997 je mesto uničila muslimanska vojska.

Cerkev v Komposteli

Cerkev v Komposteli se je najprej imenovala cerkev Iria Flavia in je bila pomožna škofija metropolitske Cerkve v Bragi. Najverjetneje je bila edina cerkev v Španiji, ki je med muslimanskimi vpadi ohranila svoj naziv in škofovsko nasledstvo. Ker je hranila posmrtne ostanke apostola Jakoba starejšega, so od druge polovice 9. stoletja škofje dobili naziv škof Irije in apostolskega sedeža.

Prvi zanesljivi viri, ki govorijo o cerkvi Iria Flavia, izhajajo iz prvega koncila v španskem mestu Braga leta 569. Obstajajo namreč dokumenti s podpisom prvega znanega škofa Irije Flavije Andresa. Nedvomno pa ni bil edini na tem položaju. Obstajajo namreč številni dokazi iz prvih stoletij našega štetja, predvsem arheološki in epigrafski ostanki, ki kažejo, da so na območju, mnogo večjem od današnje Compostelle, živeli kristjani. Skozi stoletja rasti in oblikovanja, so se majhne krščanske skupnosti na sedanjem območju Galicije organizirale v pet cerkva, ki so vse, razen šeste v Astorgi, ostale prisotne tudi v današnjem času. O tem pričuje znani Parroechiale suevum.

Cerkev Iria Flavia se je preimenovala v cerkev Santiago de Compostella z bulo Veterum Sinodalia, ki jo je 5. decembra 1095 izdal papež Urban II. Bula ni vpeljala neke bistvene novosti, ampak je le pravno priznala okoliščine, ki so obstajale že dve stoletji. Bula je namreč določala, da je cerkev absolutni dedič vsega tistega, kar je pripadalo cerkvi Iria Flavia, zamenjalo se je njeno ime, sedež in pravni položaj. Kar je do takrat bilo pod okriljem škofije Braga, je sedaj postalo izključno last Svetega sedeža. To obdobje je trajalo 25 let.

 

Benedikt XVI. v Barceloni

Obisk v Barceloni bo močno obarvan z vero in umetnostjo. Papež bo posvetil oltar arhitekturne mojstrovino slovitega Antonia Gaudíja. Gradnjo tega najbolj obiskanega svetišča v Barceloni, katedrale Svete družine, naj bi končali leta 2026, ob 100. obletnici smrti velikega arhitekta. „Vse skupaj ima zelo globok pomen, saj je Gaudí globoko povezal arhitekturo z liturgijo in Svetim pismom“, je povedal p. Federico Lombardi.

Svetišče Svete družine

Začetek svetišča Svete družine, te veličastne cerkve, ki je še vedno v gradnji, sega v davni 19. marec 1882, ko je arhitekt barcelonske škofije Francisco de Paula del Villar predstavil načrte. Začetniki projekta so bili knjižničar Josep M. Bocabella in člani združenja sv. Jožefa, ki ga je Bocabella ustanovil. Novo svetišče so najprej nameravali posvetiti svetemu zavetniku vesoljne Cerkve, da bi tako prispevali k obrambi Cerkve, ki so jo v času širjenja razkristjanjenja, nenehno napadali. Ko pa se je Bocabella vrnil z obiska v Italiji in romarskem svetišču Svete hišice v Loretu, so se odločili, da bodo svetišče imenovali nazareška Sveta družina. Med tistimi, ki so prispevali k češčenju Svete družine je bil sveti Jožef Manyanet, ki si je tudi želel, da bi eno cerkev posvetili Sveti družini, saj je bilo obdobje, ko so sveto družino postavljali za zgled novoporočencem. Celotno ime cerkve je: Zadoščevalno svetišče Svete družine in ima tako spokoren značaj, ki izhaja iz zahteve, da se zadosti za storjeno zlo z miloščino. Zato se svetišče vse od začetka gradi izključno z darovi vernikov.

Leta 1883 se je arhitekt Del Villar odpovedal projektu. 3. novembra istega leta so to nalogo zaupali Antoniju Gaudiju, ki se ji je popolnoma posvetil vse do svoje smrti leta 1926. V Gaudijevem načrtu svetišča sta se strokovna in duhovna razsežnost popolnoma prekrili. Umetnost je postala orodje v službi veri. Gaudi je tako temu začetemu delu postavil trdne temelje in ga spremenil v obširno katehezo iz kamna. Gaudi je nadeljeval z namenom in smislom svetišča njegovih pobudnikov, pogosto je rekel: »Zadostilno svetišče Svete družine gradi ljudstvo in ljudstvo se lahko vidi v njem. To delo je zaupano v Božje roke in volji ljudstva.« Gaudi je v svojem delu dal kipom izreden pomen, saj si jih ni zamislil kot ločen ali dodaten del, ampak kot sestavni del arhitekture. Da bi oživil svoje stvaritve, si je zamislil izviren način dela, ki ga je izvajal v svoji delavnici ob svetišču, kjer je preizkušal različne tehnike in materiale. Z žico je oblikoval kipe, jih napolnil s slamo in jih oblekel. Nato jih je prekril z gipsom in tako izdelal model, ki so ga potem, ko je bil odobren, izklesali v kamen. To njegovo delo sedaj zvesto nadaljuje japonski kipar Etsuro Sotoo.

Po Gaudijevem načrtu so za svetišče Svete družine predvidena tri pročelja: vhodno pročelje je namenjeno Jezusovemu rojstvu, zahodno Gospodovemu trpljenju in smrti ter južno Gospodovi slavi. Na teh pročeljih je preko Jezusovih skrivnosti ponazorjena težka pot človeštva proti večnemu življenju.

Mojster si je zamislil tudi 18 stožčastih zvonikov, da bi z njimi nakazal nosilne stebre katoliške vere. Šest med njimi je osrednjih: najvišji zvonik je posvečen Jezusu, na vrhu bo stal križ, katerega prečna tramova bosta segala v širino 30 metrov. Iz njegovih štirih krakov bodo izhajali žarki luči, ki bodo vidni daleč naokoli. Zvonik posvečen Devici Mariji se bo dvigal nad apsido. Na vrhu zvonika bo mogočna zvezda. Bizantinsko izročilo namreč pripisuje Mariji naziv Zgodnja Danica, saj je ona tista, ki naznanja Jezusov prihod. Štirje zvoniki okoli Jezusovega predstavljajo štiri evangeliste, ki so bili izbrani, da razširjajo Kristusovo življenje in veselo novico. Na vrhu bodo štirikotni medaljoni, iz katerih bosta ponoči izhajala dva svetlobna žarka. Eden bo usmerjen proti potem, ki so pod svetiščem in jih bo osvetljeval, drugi pa bo usmerjen proti križu na vrhu Jezusovega zvonika in bo spominjal svet na Jezusovo božanstvo. Ostalih dvanajst zvonikov predstavlja dvanajst apostolov.