Pevke Cintare iz Ljubljane
Kod mi hodiš, ljubi, dragi
Današnje pevke ljudskih pesmi Cintare je v 70-tih letih minulega stoletja združilo veselje do ljudskega plesa. Študentska leta dvanajstih deklet je zaznamovalo druženje v Akademski folklorni skupini France Marolt in KUD Tine Rožanc v Ljubljani. Vaje, nastopi, gostovanja in tisti nemir pred dvignjenim zastorom na odru so jih za vse življenje zaznamovali in povezali.
Potem so prišla leta, ko je bilo treba poskrbeti za službe, za družine, rodili so se otroci in vse skupaj je kar naenkrat posrkalo ves njihov prosti čas, tudi za druženje v folklornih skupinah.
Zdaj so tu že vnuki, pa tudi več prostega časa. Pa so si rekle: »Plesale bomo težje, ampak pele pa bomo lahko še dolgo«. In so leta 2003 ustanovile pevsko skupino Cintare. Delujejo v okviru KUD-a Kliničnega centra in Medicinske fakultuete Ljubljana dr.Lojz Kraigher.
Umetniški vodja je gospa Mira Nastran.
Cintara je v ljudskem izrazislovju ime zdravilnega cveta tavžentrože. Kot rastline tudi pevke Cintare razveseljujejo ljudi in s pesmijo na svoj način zdravijo dušo in telo.
Cintare so ljubljanska pevska skupina, ki poje ljudske pesmi v kar se da izvirni podobi, brez prirejanja, brez stiliziranja. Spored pesmi zajemajo v zakladnici vseh slovenskih etničnih pokrajin, tudi zamejskih. Gradivo črpajo iz knjig, terenskih zapisov ali pa posnetkov starejših pevcev in pevk. Cintaram ustreza petje raznolikih vsebin: izbirajo največkrat med dekliškimi in ženskimi pesmimi. To so ljubezenske, žalostne in vesele, prigodne, zdravice, obredne in pripovedne.
Takšne smo ob pogovoru v oddaji deloma tudi slišali kot posnetke z njihove zgoščenke Kamer sen lani tancela. Gospe Mira Nastran, Judita Strmčnik in Metka Dolinšek pa so zapele tudi v živo v našem studiu in sicer prigodno novoletno kolednico, ki jo bodo ta čas do novega leta še velikokrat izvedle.
V tokratni oddaji, v kateri smo povabili k sodelovanju tudi naše poslušalke, sta Cintaram kar po telefonu vsak zase zapela dva pevca. Gospa Terezika iz Tuhinjske doline je v celoti zapela pesem o okamenelem ribiču na trgu v Celovcu, gospod Rado z Vranskega, v častitljivem 88.tem letu, pa je tudi prispeval staro ljudsko pesem o grešni duši. Gospod župnik s Planine pri Sevnici pa nas je povabil, da bi prišli poslušat in po možnosti posnet dva ljudska pevca iz tamkajšnjih krajev, ki lepo pojeta.
In tako imajo Cintare spet nove vire za obnavljanje in ohranjanje ljudskih pesmi.
Cintare osvetljujejo raznovrstne načine tradicionalnega petja: triglasne melodije so najpogostejše, pri tem ponavadi ena pevka začenja pesem, druge se ji pridružijo z glasovi čez, tretje pa z nizkim glasom postavijo temelje ljudskega triglasja; brez pomoči intonirke, skoraj brez glasbene dinamike, prav tako, kakor so se nekoč pele ljudske pesmi. Njihovi glasovi so zdaj mehki, zdaj ostri in odprti, kakor so jih oblikovali pravi ljudski pevci s Koroške, Prekmurja, ali pa iz Štajerske, Rezije ali Istre.
Posebno pozornost namenjajo svojemu nastopu na odru. Kakor narekuje priložnost, tako se pevke Cintare opravijo. Na običajna oblačila si nadenejo pisane rute, še rajši se predstavljajo v folklornih kostumih. Vsaka zase si je dala sešiti nošo, vsaka zase v njej osvetljuje del oblačilne kulture nekdanjih prebivalcev iz različnih slovenskih pokrajin.
Tudi eden njihovih projektov, s katerim prihajajo razveseljevat šolsko mladino, se imenuje »Tako so pele in se oblačile naše babice«.Šolarjem zapojejo, potem pa še pokažejo vsa krila, bluze, pokrivala in obuvala, ki sestavljajo raznovrstno kostumsko podobo nekdanjih prebivalk naših pokrajin.
Večkrat zapojejo tudi starejšim občanom ali pa bolnim v bolnišnicah. Njihovo dobrodelno poslanstvo so poimenovale »Zapojte z nami«.
Blizu 80 nastopov do danes, prva zgoščenka z naslovom Kamer sen lani tancela iz leta 2008 in slovesni koncert ob 5.obletnici delovanja so večji dosežki dvanajstih pevk Cintar, ki bodo spet zapele v soboto, 20.novembra letos ob 19.00 na letnem koncertu v atriju SAZU, na Novem trgu 2, v Ljubljani.
Sicer pa si lahko kaj več preberete na njihovi spletni strani www.cintare.si.
