Spejvajmo si

| 17.10.2010, 10:11

Pesem na poseben način utrjuje zavest o kulturnih vrednotah naroda, zlasti, če le ta živi izven meja svoje matične domovine. S to zavestjo ohranjajo pesemsko izročilo svojih prednikov pevke iz Števanovcev in Monoštra. Porabska ljudska pesem se je oglašala v sobotni oddaji Pevci zapojte, godci zagod'te.

Terenski posnetki so nastali 21. julija v Slovenskem kulturno informativnem centru v Monoštru. Sredi poletja sem se k pevkam v Porabje odpravila skupaj tehnikom, Denisom Horvatom.

Na Madžarskem je okoli 5000 Slovencev, od tega jih okoli 3200 živi v Porabju. Slovensko Porabje meri 94 km in leži na zahodu Madžarske ob stičišču madžarske, slovenske in avstrijske meje. Območje Porabja, ki je dobilo ime po reki Rabi, je na severu ravninsko, na zahodu in jugu pa gričevnato. Slovenci so se na zahodnem območju Karpatskega bazena naselili pred Madžari, zgodovinski viri jih skupaj z Obri omenjajo že v 2. polovici 6. stoletja. Ob koncu 8. stoletja je to območje prešlo pod frankovsko oblast in na mesto pregnanih Obrov so se skozi 9. stoletje naselili Slovenci iz Karantanije, medtem, ko so se Madžari sem preseli šele v 10. stoletju.

Ozemlje, poseljeno s Slovenci, je bilo včasih bistveno večje. Zaradi obrobnega položaja in izoliranosti do leta 1980, časa »železna zavesa«, se je tu do danes ohranilo kar nekaj drobcev duhovne kulture; med drugim Borovo gostüvanje, kresovi ob Veliki Soboti in lucijino tepežkanje. Gospodarsko in kulturno središče Porabja je Monošter. »Železna zavesa« je skozi desetletja ovirala življenje ob tromeji, saj je bilo gibanje ljudi v območju nadzorovano in omejeno. Slovenko Porabje se obiskovalcu vtisne v spomin s svojo bogato kulturo in etnološko dediščino, pokrajinsko raznovrstnostjo, kulinariko in gostoljubjem ljudi, ki tam živijo.

Kulturno življenje v Porabju spremlja, usmerja in podpira Zveza Slovencev na Madžarskem. Gospa Klara Fodor, sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem, je gonilna sila vseh kulturnih skupin, gospa Marjana Sukič pa je urednica časopisa Porabje, vsako soboto pa o delu Zveze Slovencev na Madžarskem poroča na radiu Murska Sobota.

Pred mikrofon nam je uspelo ujeti predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem, gospoda Jožeta Hirnöka, ki je povedal:

»V Porabju smo leta 1990 ustanovili Zvezo Slovencev na Madžarskem in se odločili, da bomo naredili vse na tem, da bi ohranili slovenski jezik in slovensko kulturo ter informirali. Že 1991 smo ustanovili naš časopis, časopis Porabje, leta 2010 smo odprli tudi naš radio, radio Porabje. Imamo Slovensko kulturno informativni center in vse institucije, preko katerih lahko delamo, da bomo lahko še čez 20 ali 50 let tudi ostali Slovenci v Porabju. Z matično domovino imamo dobre odnose, saj smo vse dosegli s pomočjo Slovenije. Dobre odnose imamo s političnimi institucijami, z ostalimi kulturnimi institucijami tukaj v Prekmurju, kot tudi po Sloveniji. Tudi ti odnosi so pogoj za to, da uspešno delamo. Iz Slovenije ne dobimo le moralno podporo, ampak tudi finančno. Smo najbolj uspešni na kulturnem področju, saj imamo več kot 10 kulturnih skupin; folklorne skupine, mešani pevski zbor na Gornjem Seniku, ki je najstarejši. Imamo ljudske pevke v Števanovcih, Monoštru in na Gornjem Seniku, gledališke skupine, komorni pevski zbor v Monoštru. Pred kratkim smo ustanovili tudi folklorno skupino v okviru upokojencev, na vsaki šoli pa imamo otroške folklorne skupine. Pred nekaj leti so uvedli na naših šolah dvojezični pouk, ampak vseeno je asimilacija prisotna na vsakem koraku in je ne moremo ustaviti, samo blažimo jo lahko in na tem delamo. Kljub vsem težavam smo v zadnjih nekaj desetih letih, odkar smo ustanovili Zvezo Slovencev na Madžarskem, dosegli rezultate na vsakem področju.«

Da bi se ohranila slovenska pesem v Porabju, je bila pred 18 leti pri Zvezi Slovencev na Madžarskem ustanovljena skupina, v kateri se druži 17 pevk. Nad njimi bdi, jih vodi in usmerja, gospa Marija Rituper, ki je na kulturnem področju v Prekmurju in Porabju, izredno dejavna. Pevke iz Števanovcev in Monoštra vsako sredo redno prihajajo na vaje, še raje pa se odpravijo na nastope. Gradivo črpajo iz različnih pesmarici, tudi iz pesmarice gospe Marije Rituper, Ko bi jaz bila fčelica. Porabska ljudska pesem je dvoglasna s sekanimi končnicami. Večina porabskih pesmi pripoveduje o ljubezni; o ljubezni do svoje zemlje, do svoje pokrajine, o medsebojne ljubezni, ljubezni do dogodkov …

Poleg ljubezenskih, pa v njihovem repertoarju najdemo še pripovedne, obredne, vojaške in šaljive - frlice, kot jim pravijo po domače. Nekaj gradiva so pevke zvočno dokumentirale na zgoščenki in kaseti, ki so jo naslovile Spejvajmo si, predstavili pa smo ga tudi v oddaji Pevci zapojte, godci zagod'te.