Krščanske radijske postaje ne smejo postati samo zagovorniki vere, Cerkve in papežev

Slovenija | 15.10.2010, 12:18

Na Madžarskem so končali 17. kongres Evropske konference krščanskih radijskih postaj (CERC/ECCR). Več kot 30 udeležencev je dva dni razpravljalo o svobodi in skupnem dobrem. „Moč medijev je orodje, ki ima lahko izredne pozitivne možnosti, ko pravilno informira javno mnenje,“ je zbranim dejal nadškof iz Egra msgr. Csaba Ternyak.

Udeleženci iz enajstih evropskih držav so tri dni razpravljali na temo: „Dvajset let po padcu zidu: Kakšna je svoboda? Kaj je skupno dobro?" Predstojnik Znanstvenega in strateškega oddelka Parlamentarne komisije za prihodnje generacije dr. Janos Zlinszky je spregovoril o skupnem dobrem ter o krščanski odgovornosti. Nadškof iz Egra Csaba Ternyak je iskal odgovor na vprašanji, kakšna je svoboda danes in kakšen je vpliv političnih sprememb na družbo in Cerkve. Sklop predavanj pa je sklenil predsednik Evropske konference krščanskih radijskih postaj p. Tommy Scholtes s temo "20 let po padcu zidu – kaj pa naši radii?"

Iz Slovenije sta se dogodka udeležila direktor Ognjišča msgr. Franc Bole in urednik informativnega programa na Radiu Ognjišče Alen Salihović. Udeleženci so ob sklepu potrdili, da bo prihodnje zasedanje, torej leta 2011 gostila katoliška radijska postaja Lumen iz Slovaške.

Nadškof Ternyak: Krščanske radijske postaje ne smejo postati samo zagovorniki vere, Cerkve in papežev

Nadškof iz Egra Csaba Ternyak, ki je udeležence tudi sprejel na nadškofiji je v svojem predavanju poudaril, da mediji danes pogosto iščejo senzacije in škandale, vendar pa je poslanstvo krščanskih radiev služenje resnici, vrednotam in skupnemu dobremu ter spodbujanje krščanskega humanizma med poslušalci. „Krščanske radijske postaje ne smejo postati samo zagovorniki vere, Cerkve in papežev. Ni samo to naloga radiev. Tudi ko se poveča intenzivnost takih napadov, ne smemo pozabiti na druge negativne pojave v naši družbi. Saj je cilj (teh napadov) morda ravno v tem - da bi ostali na naših področjih, da ne bi več opazovali tega, kar se dogaja v družbi, kjer gre morda za veliko hujše probleme, kot so napadi na Cerkev,“ je poudaril nadškof in dodal, da je Cerkev teh napadov vajena. „Napadi na Cerkev so pravzaprav znamenje njene zvestobe Evangeliju. Če so preganjali mene, je rekel Jezus, bodo preganjali tudi vas. Tudi ko ne razumemo razloga za sovražnost, pravi cilj (napada) ni papež, pojav med duhovniki ali napad na Cerkev, ampak gre tu za interes nekoga, ki želi preusmeriti našo pozornost na nas same, namesto na Evangelij in poslanstvo Cerkve,“ meni egerski nadškof in dodal, da je moč medijev orodje, ki ima lahko izredne pozitivne možnosti, ko pravilno informira javno mnenje. „Lahko pa ima tudi uničujoče posledice, ko to moč mediji uporabijo za manipulacijo človeka nad človekom, širjenje predsodka in prezira med posamezniki in narodi. Včeraj sem se vrnil iz Svete dežele, iz Jordanije, kjer sem slišal stavek, ki mi je v teh dneh večkrat dal misliti: Ko ne veš, zakaj gre - gre za denar. Sliši se kruto, morda celo cinično, vendar je vredno o tem razmisliti,“ je povedal nadškof in dodal, da globalna razširjenost medijev s seboj prinaša posebno odgovornost. „Na vrhuncu hladne vojne je blaženi papež Janez XXIII. izrazil to preprosto, a globoko misel o tem, kaj vodi do poti miru: „Obramba miru mora biti odvisna od nekega načela, ki je popolnoma drugačen od tistega, ki je v veljavi danes. Pravi mir med narodi ni odvisen od enake razporeditve posedovanja orožja, ampak samo od medsebojnega zaupanja.“

Po besedah madžarskega nadškofa imajo sredstva družbenega obveščanja pomembno in veliko vlogo pri izgradnji zaupanja med narodi in med ljudmi. Njihova moč je tako velika, da lahko v kratkem času povzročijo pozitiven ali pa negativen odziv javnosti, odvisno od tega, kakšen je njihov namen. Ljudje, ki jim vlada zdravi razum, se zavedajo, da ta ogromna moč zahteva veliko zavzemanje za resnico in dobro, je povedal nadškof in svoj nagovor sklenil z besedami: „V tem kontekstu so delavci v medijih poklicani prispevati h gradnji miru na vseh koncih sveta, s tem da podirajo meje nezaupanja, da v obzir vzamejo poglede drugih ter da vedno spodbujajo ljudi in narode k medsebojnemu razumevanju in spoštovanju. To vesoljno služenje skupnemu dobremu je odgovornost in hkrati velik izziv. Da bi nanj lahko dobro odgovorili, pa od nas zahteva globoko osebno zavzemanje. Papež Benedikt XVI. je prejšnji teden udeležencem kongresa predstavnikov katoliškega tiska dejal takole: „Kdor dela v medijih, če ne želi biti le brneč bron in zveneče cimbale, kot bi rekel sv. Pavel, mora imeti v sebi močno odločitev, ki ga uči obravnavati stvari tega sveta tako, da na vrh lestvice vrednot vedno postavi Boga. Vaša naloga, dragi delavci v katoliškem tisku, je pomagati sodobnemu človeku usmeriti se h Kristusu, edinemu Odrešeniku in v svetu ohranjati prižgano baklo upanja, da bi dostojno živeli danes in primerno gradili prihodnost. Zato vas spodbujam, da vedno znova obnavljate vaš osebni izbor Kristusa. Črpajte iz teh duhovnih virov, ki jih miselnost sveta podcenjuje, čeprav so dragoceni in nepogrešljivi. Dragi prijatelji, spodbujam vas, da greste naprej z vašim nelahkim delom, pri katerem vas spremljam s svojo molitvijo.“

Zlinszky: Če želimo mir, moramo mir ustvarjati

Udeleženci iz enajstih evropskih držav so prisluhnili tudi predavanju predstojnika Znanstvenega in strateškega oddelka Parlamentarne komisije za prihodnje generacije dr. Janosa Zlinszkyga, ki je spregovoril o skupnem dobrem ter o krščanski odgovornosti. „Leta 1990 smo govorili o svobodi, padcu zidu, upanju na boljše čase, kje smo pa danes,“ se je vprašal Zlinszky in omenil težave s katerimi se sooča svet. Naravne katastrofe, vojne, velika revščina, pomanjkanje hrane in vode nas vse bolj vodijo v novo vojno, v nov totalitarizem, meni profesor. „Če želimo mir, moramo mir ustvarjati,“ je dejal Zlinszky, ki je posebej naglasil, da mora biti skupno dobro skrb za boljši in pravičnejši svet. Skupno dobro Evropske unije se po besedah Zlinszkyga ne konča v Evropi ampak mora biti širše, zajemati mora ves svet, pri tem pa morajo biti interesi posameznika v ozadju. „Če ne bo pravice ne bo miru,“ je povedal profesor in ob sklepu poudaril skrb za resnico, vizionarstvo, povezovanje, učenje in skrb za ljubezen.

P. Scholtes: Če želimo povečati domet naših radijskih postaj, moramo oblikovati zanimiv program

Sklop predavanj je sklenil predsednik Evropske konference krščanskih radijskih postaj p. Tommy Scholtes s temo „20 let po padcu zidu – kaj pa naši radii?“ V svojem nagovoru je opozoril na to, da se je Cerkev z drugim vatikanskim koncilom želela približati ljudem. To morajo storiti tudi krščanske radijske postaje. Spregovoriti morajo o tem, kar je za ljudi trenutno najbolj aktualno. Trenutno je to finančna kriza in kako v njej preživeti. Pot iz nje zahteva novo etiko in solidarnost. Tudi na tem področju še zdaleč nismo storili vsega. „Odgovorni smo za izgradnjo pravičnejšega političnega, socialnega in duhovnega okolje. Pri tem pa ne pozabimo na posebno poslanstvo, ki nam je zaupano: Prinašati ljudem Božjo besedo,“ je poudaril p. Scholtes. Po njegovih besedah je dal drugi vatikanski koncil, ki je zasedal v šestdesetih letih zelo pomembne smernice. Spregovoril je o Cerkvi kot božjem ljudstvu; o Cerkvi, ki daje praktične smernice za življenje; o Cerkvi, ki si prizadeva za svobodo izpovedovanja vere, za svobodo vesti ... to zahteva ne le za tiste, ki so pod njenim okriljem, ampak vse ljudi, ki so zakoreninjeni v evangeljskih vrednotah. Zatem je Scholtes dejal: „In če želimo povečati domet naših radijskih postaj, moramo oblikovati zanimiv program, ki ne bo nikogar odvračal od poslušanja - in to ni lahko; program, ki bo poslušalcem pravočasno prinašal to, kar jih spremlja, kar je aktualno in to je trenutno finančna kriza ...“

In kaj lahko naredimo kot posamezniki, kot skupina, kot del politične stranke ... ? Vse nas je kriza opozorila na nujnost nove etike, na nujnost solidarnosti z vsemi ljudmi. K temu lahko spodbujamo prek radijskih valov. Lahko damo možnost nastopa strokovnjakom za reševanje finančnih zagat, ki se obenem držijo etičnih načel. Poglejte, je dejal Scholtes, v bogatih deželah se življenje praktično sploh ni spremenilo; ni opaziti, da bi se znižal življenjski standard. Kaj želim povedati? Velik del sveta sicer ne strada, primanjkuje pa mu osnovnih sredstev za življenje. Te resnice ne smemo skrivati, in se je bati. Poslanstvo Cerkve v vseh časih je bilo in je, da pomaga najbolj ubogim, da postaja njihov glas. To je tudi poslanstvo krščanskih radijskih postaj. Dvatisočletna zgodovina Cerkve pa nam kaže, da smo še daleč od tega, za kar smo poklicani. V luči krize, pa tudi stanja duha v današnji družbi, si moramo prizadevati za izgradnjo boljše in pravičnejše družbe tako na političnem in socialnem kot duhovnem področju. Pri tem imajo krščanske radijske postaje še eno posebno poslanstvo: deliti z drugimi bogastvo božje besede in v njih buditi upanje.

Splošna razprava v znamenju finančne krize

Msgr. Istvan Szarvas, direktor madžarskega katoliškega radia Szent Istvan Radio, ki je srečanje tudi gostil, je v uvodnem nagovoru predstavil težave s katerimi se je v zadnjih mesecih soočala Madžarska. Tako ni mogel mimo močnih poplav, ki so Madžarsko prizadele v prvi polovici letošnjega leta in nedavnega razlitja strupene odpadne snovi iz tovarne aluminija, ki je poplavila več vasi na zahodu države, za odpravljanje posledic pa bo potrebno najmanj leto dni. V povezavi s tema dvema katastrofama, je v ospredje po besedah msgr. Szarvasa stopila solidnost, ta pa je kot je dejal potrebna tudi zaradi gospodarske krize. „Ekonomska kriza nas je vzpodbudila k spoštovanju moralnih vrednot in k temu, da vero ponovno postavimo v ospredje,“ je dejal direktor madžarskega katoliškega radia, ki letos praznuje deset let oddajanja. Dotaknil se je tudi drugih predvsem naravnih nesreč po svetu. Prepričan je, da so krščanske radijske postaje, posebej v težkih trenutkih poklicane k dvigovanje zavesti, veselemu sporočilu in k solidarnosti.

Predsednik Evropske konference krščanskih radijskih postaj p. Tommy Scholtes je v začetku zasedanja poudaril, da je vsaka članica združenja v teh težkih ekonomskih razmerah poklicana, da po svojih najboljših močeh prispeva k skupnemu dobremu. V pozdravnem nagovoru se je dotaknil tudi teme zasedanja „Dvajset let po padcu zidu: Kakšna je svoboda? Kaj je skupno dobro?“ „Bogatejši bomo, če bomo skupaj živeli svobodo, svoboda pa nam daje priložnost za veselje,“ je povedal p. Tommy in dodal, da mnogi mislijo, da je svoboda to, da lahko počnejo kar koli želijo. „Svoboda je veliko več kot le to kaj počnem. Svobodo moramo deliti s tistimi, ki trpijo,“ je poudaril predsedujoči združenju.

V razpravi, ki je sledila prvemu in drugemu dnevu zasedanja so udeleženci spregovorili o stanju krščanskih radijskih postaj v posameznih državah. Večina je omenila ekonomsko krizo, ta je zaradi manjšega števila oglasov zmanjšala proračune. Kljub temu je velika večina uspešno prestala težave, so pa pri tem poudarili, da so bili prisiljeni spremeniti program do te mere, da so z njim privabili poslušalce. Zbrane je nagovoril tudi direktor Ognjišča msgr. Bole. Ta je zbranim predstavil največji dogodek v Cerkvi na Slovenskem po papeževem obisku leta 1999, evharistični kongres. Spregovoril je tudi o novem medijskem zakonu, ki ga pripravlja slovenska vlada.