Slavi KoširSlavi Košir
Marko ZupanMarko Zupan
Marta JerebičMarta Jerebič
Pevci iz Globokega (foto: Franc Kene)
Pevci iz Globokega

Dragonar je prijahal

Oddaje | 10.10.2010, 21:15

Pesemske spomine na vojne, priprave nanje in slovo od najbližjih so v oddaji Pevci zapojte, godci zagod'te razgrnili Kranjski furmani s Primskovega, pevke iz Žižkov, pevci iz Globokega in godci z Gradišča na Kozjaku.

Vojaške pesmi, ki so bila rdeča nit 12. prireditve Zajuckaj in zapoj, s podnaslovom Dragonar je prijahal, smo posneli 24. septembra v atriju ZRC SAZU v Ljubljani. Strokovno besedilo in priprava večera je delo dr. Marjance Klobčar z Glasbeno narodopisnega inštituta s sodelavci.

"Do tematske ideje tega koncerta je prišlo, ker smo bili zadnja leta z vojaškimi pesmimi precej povezani. Pripravljali smo tematsko zgoščenko vojaških pesmi, ki je že pošla in ob tej priložnosti je izšel ponatis. Vojaške pesmi imajo v slovenskem ljudskem izročilu pomembno mesto. Zato, ker so se ljudje s tem veliko srečevali, hkrati pa so pesmi povezovale ljudi. Fantje so se na ta način v življenju najpogosteje srečali s fanti in z možmi drugih krajev. Tako so te pesmi prehajale iz kraja v kraj. Nadalje, vojaške pesmi zrcalijo slovensko zgodovino. Ne v vseh pogledih, niso vsi dogodki zaznamovani s pesmimi, vendar so se ohranili različni pomembni dogodki prav v pesmi. Imamo pesmi, ki zaznamujejo čas, ko so bili vojaki organizirani drugače, ko je bila še najemniška vojska, in sledove tega imamo tudi v tistih pesmih, ki jih danes ne prepoznamo več, ker so se ohranili v okrnjeni obliki. Imamo tudi pesmi iz časov turških vpadov, raznih vojn 19. stoletja, vse do 20. stoletja. Vojaških pesmi v repertoarju pevcev in godcev je morda manj kot nekoč, ker je način življenja drugačen, ljudje s tem ne živijo več v toliki meri. Nekatere pesmi so splošno znane, jih poznamo vsi, pa jih na prireditvi nismo želi tako izpostavljati v ospredje. Ima pa ta prireditev za Ljubljano več pomenov. Pomembno je vedenje o pesmi in njeni navzočnosti v tem okolju. In ljudje, ki pridejo sem, nekaj odnesejo in s tem obogatijo tisti prostor, kamor se vračajo in sami pevci odhajajo s temi vtisi. Pomembno pa je tudi, da to srečanje prinaša druženje, ki je ob ljudski pesmi pomembna sestavina." je med drugim povedala dr. Marjanca Klobčar.

Pevci ljudskih pesmi Kranjski furmani, so prehodili oziroma prevozili povsem novo pot do izročila. Povod za nastanek njihove skupine je bilo koledovanje pred 20 leti. Ljudje so njihovo petje z veseljem sprejeli, to pa je postopno pripeljalo do organizirane skupine. Pevci se pesmi učijo, učijo pa se tudi samega načina petja, saj se kot otroci z njim večinoma niso srečevali. Kot fantje pa so večinoma služili vojaški rok, zato jim je vzdušje vojaških pesmi blizu. Zapeli so eno najbolj znanih slovenskih vojaških pesmi Oj, ta soldaški boben, ki je bila prvotno del pesmi o skesanem prostovoljcu in sodi v čas najemniških vojsk. Takrat so t.i. biriči, velikokrat novačili fante v vojaško službo tako, da so jih upijanili. Pesem ne sodi med najotožnejše, temveč tudi med najstarejše slovenske ljudske vojaške pesmi pri nas. Napev Konjička bom nakširala govori o času pred letom 1866, ko je bilo mogoče obveznike za vojaško službo odkupiti. S pesmijo Stoji, stoji tam beli grad pa posegamo še dlje v preteklost, v čas bojev s Turki. Ti boji se v našem vsakodnevnem zvočnem spominu ohranjajo z opoldanskim zvonjenjem Ave Marije. Pesem slavi Lavdona, oziroma njegovo zavzetje Beograda leta 1789. Novica o Lavdonovi zmagi se je v srednjeevropskem območju širila s pesemskimi letaki, Kranjski furmani pa so to pesem povzeli po zgoščenki.

Kranjski furmani s Primskovega pri Kranju
Kranjski furmani s Primskovega pri Kranju © Franc Kene

Vojaška pesem ni bila le pesem fantov in mož, temveč je pri dekletih in ženah dobila svoj zrcalni odsev. Ženske so, čeprav večinoma odmaknjene od neposrednega vojnega dogajanja, na različne načine doživljaje dogajanje v vojašnicah in na fronti, predvsem pa so doživljale ločenost od svojih dragih. Podobo vojnega doživljanja so na prireditvi Zajuckaj in zapoj prikazale pevke iz Žižkov v Prekmurju. V organizirani obliki se družijo osem let, ohranjajo pa tudi izdelovanju rož iz krep papirja. Zapele so pesem Soldaki maširajo, napev Zdaj pa zbougom, v katerem je izražena izkušnja slovesa, ki je dekleta in žene najbolj povezala z vojaščino in napev Banda svira, ki je nedavno odkritje. Te pesmi, razen dveh neopaženih zapisov, do zdaj nismo poznali. Ohranja spomin na madžarsko revolucijo, leta 1848, ko je bilo revolucionarno leto in ena od variant te pesmi, omenja bana Jelačiča, ki je v tem letu pri Zemunu zadušil revolucionarni upor.

Težo slovesa pa ni premagovala le pesem, temveč so jo pogosto premagovali tudi ali predvsem glasni zvoki godčevskih viž. Ti so vlivali pogum in preglasili otožnost, posebno če so bili godci, tako kot so godci z Gradišča na Kozjaku, Martin Volmajer, Franc Gošnak in Karel Tacer, ki so se oglasili s tremi vižami, veseli ljudje.

Godci z Gradišča na Kozjaku
Godci z Gradišča na Kozjaku © Franc Kene

Kot tretja pevska skupina so nastopili pevci iz Globokega. To so možje, ki so osebno doživljali, ne le odhode na služenje vojaškega roka, temveč tudi spontano petje, ki je bilo do druge svetovne vojne značilno za večino slovenskega podeželja. Za njihovo petje je značilno t.i. stopničasto petje. Če pevec, ki poje naprej ugotovi, da je pesem prenizka ali previsoka, med samo pesmijo spremeni intonacijo. Pesmi s katerimi so se srečevali in se srečujejo pevci iz Globokega vsebujejo sledi številnih generacij vojakov. Najodmevnejši je bil čas po letu 1769, ko je bilo uvedeno prisilno novačenje oziroma po letu 1771, ko je država uvedla naborne okraje. Takrat je bila namreč vojaška služba dosmrtna. Ta odredba je ostala v veljavi 40 let, potema pa so čas služenja vojaškega roka postopno skrajševali. Gosposka je morala poskrbeti za določeno število fantov iz posameznih okrožij, zato je ta usoda doletela predvsem revnejše fante in tiste, ki niso dedovali domačije. Pesem Ko mi je sonce obsijalo stisko teh fantov orisuje s preprosto ljudsko govorico. Pevci z Globokega so zapeli še pesem Ena ptička priletela in oddajo sklenili z napevom Izbiral sem si stan. Ta odstira, da so bili posebnega ugleda deležni konjeniki – dragonci in da je služenje vojaškega roka prinašalo tudi ponos. To so potrjevali navadno zelo bogati šopki, ki so jih nosili naborniki. Sposobnost biti vojak je fantom hkrati odprlo tudi vstop v fantovsko skupnost.

Vabljeni, da vstopite v naš avdio arhiv in prisluhnite oddajam Pevci zapojte, godci zagod'te.

Oddaje
Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.