Papeška akademija znanosti
VIDEO: Papeška akademija znanosti
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Astrofizika, molekularna biologija in okoljske znanosti zanimajo tudi Vatikan. Člani Papeške akademije znanosti, ki ima svoj sedež v vatikanskih vrtovih, na svojem plenarnem zasedanju od 28. oktobra do 1. novembra ocenjujejo razvoj znanosti v zadnjih desetletjih.
Plenarnega zasedanja se udeležuje 40 znanstvenikov z vsega sveta. Letošnja tema je Dediščina znanosti v 20. stoletju. V pomoč pri njihovem delu so bili tudi predstavniki drugih verstev, ki so bili povabljeni na zasedanje. Jean-Michel Maldamé, Katoliški inštitut iz Toulousa (Francija): »Tu niso le katoličani, ampak tudi neverni, muslimani, judje, sploh ljudje različnih prepričanj. Akademija se zavzema za znanstveno kompetitivnost, da bi Svetemu sedežu zagotovila kakovostno informacijo o znanosti«.
Rafael Vicuña, Papeška katoliška univerza v Čilu: "Stephen Hawking je član naše akademije. Med člani naše akademijo je veliko Nobelovih nagrajencev in znanstvenikov, ki so zelo znani – niso sicer Nobelovi nagrajenci, vendar se odlikujejo po drugih vidikih. Občasno pa imamo kot goste tudi osebnosti, ki niso člani akademije."
Papeška akademija znanosti je nastala leta 1603. Je neodvisna od Vatikana, njena naloga pa je poročati in svetovati papežu glede vprašanj znanosti.Zaradi raznolikosti njenih članov in njene raziskovalne svobode je ta ustanova eden izmed najbolj dragocenih virov informacij za mednarodno znanstveno skupnost.
