Prva avstralska svetnica
Cerkev po svetu | 17.10.2010, 11:30 Marta Jerebič
Papež Benedikt XVI. je danes razglasil 6 novih svetnikov. Med njimi je prvič v zgodovini katoliške Cerkve tudi Avstralka Mary MacKillop. Za blaženo jo je leta 1995 razglasil Janez Pavel II. Med znamenitimi poudarki iz njenega življenja so najvidnejši so-ustanovitev reda Jožefink ter zgledno svetniško življenje med preprostimi ljudmi in aborigini.
Mary MacKillop je bila rojena leta 1842 v avstralski zvezni državi Viktoriji. Katoliško izobrazbo je prejela predvsem od očeta, ki je kot duhovniški kandidat študiral v Rimu, zaradi slabega zdravja pa ni bil posvečen. Prav zdravje mu je onemogočilo, da bi lahko dostojno preživljal svojo družino z domačo kmetijo. Mary se je zato že pri 16 letih zaposlila kot vzgojiteljica in učiteljica v šoli v Portlandu. Ob tem je spoznala župnijskega duhovnika Julijana Woodsa, ki se je močno zavzemal za katoliško izobrazbo v južni Avstraliji. Tako sta ustanovila šolo in red sester Sv. Jožefa, znanih tudi kot jožefinke. V življenju, ki ga je posvetila izobrazbi otrok in nenehni pomoči ubogim, je Mary naletela na nekaj ključnih preizkušenj. Te so jo na poti svetosti močno zaznamovale. Zaradi napetosti med novonastalim redom in avstralsko cerkveno hierarhijo jo je tedanji škof Sheil leta 1871, pod pretvezo neposlušnosti, izobčil. Postulatorka v procesu za njeno kanonizacijo, s. Maria Casey, je o tem za Radio Vatikan povedala: „Maryjino izobčenje je bilo nezakonito tudi glede na kanonske zakone tistega časa. Pozneje je škof tik pred svojo smrtjo preklical izobčenje, njegov naslednik pa ji je svetoval, naj osebno zaprosi papeža, da bi potrdil način življenja redovnic jožefink, ki sta ga z Julianom Woodsom želela“.
Povodov za izobčenje je bilo več. Mary si je prizadevala za novo obliko reda, v katerem bi mati prednica svobodno in neodvisno od škofa odločala o sestrah znotraj reda, kar je bilo za tisti čas nepojmljivo. Ob vsem pa je škofa tudi opozorila na duhovnika, ki je spolno zlorabljal svoje učence. Ta je kot škofov tajnik Maryjin red najprej prikazal v slabi luči. Ključni trenutek pa je bil, ko jo je škof prek istega duhovnika želel premestiti. Mary je odklonila omenjenega duhovnika, saj je želela sama govoriti s škofom. Tajnik je škofu prenesel lažno trditev, češ da odklanja premestitev, ta pa jo je zato izobčil. Pozneje je sicer izobčenje preklical. Leta 1995 jo je pokojni papež Janez Pavel II. označil kot zaščitnico vseh, ki jih je družba postavila na rob preživetja ter jo razglasil za blaženo.
