Prvo delovno zasedanje sinode škofov za Bližnji vzhod
Cerkev po svetu | 11.10.2010, 14:23 Marta Jerebič
Več sto predstavnikov Cerkve na Bližnjem vzhodu se je danes v Vatikanu udeležilo prvega delovnega zasedanja sinode. Njen cilj je predvsem pastoralen, čeprav govorniki ne bodo mogli prezreti težkih družbeno političnih razmer tega območja, je pri včerajšnji maši poudaril papež Benedikt XVI. Udeleženci bodo torej naslednja dva tedna razpravljali o tem, kako ohraniti in okrepiti krščanstvo na Bližnjem vzhodu.
Bližnji vzhod je območje z različnimi kulturami, izročili in verami – pravzaprav svet številnih nasprotij. Tu se nahaja nekaj zelo bogatih držav – na primer Savdska Arabija in Kuvajt, pa tudi nekatere najrevnejše države sveta. Na območju živi 20 milijonov kristjanov ali 5,6 odstotka vseh prebivalcev. Več kot polovico tega jih je v Egiptu. Države z najmanj kristjani so Jemen, Bahrain in Oman. Razmere, v katerih živijo, se razlikujejo od države do države, skoraj povsod pa so odvisne od odnosov z muslimani.
„V novem Iraku obstaja tveganje, da bo država postala islamska teokracija," je za spletno televizijo Romereports.com dejal kustos v Sveti deželi, p. David Maria Jaeger. V Izraelu, kjer se zdi, da miru še ne bo, se vse bolj krepi skrajni islam. V jordanskih in egiptovskih šolah se lahko poučuje krščansko vero, medtem ko je v Savdski Arabiji prepovedano vsakršno izražanje krščanske vere.
„Nobena država danes ne dovoljuje izrecnega preganjanja katoličanov ali kristjanov,“ še dodaja p. Jaeger. Seveda pa so države, kjer se razmere za kristjane slabšajo. V današnjem Iraku je na primer manj laičnih elementov, kot je bilo prej. Zasedena palestinska ozemlja, Zahodni breg in Gaza, so območja, od koder je zbežalo največ kristjanov – razlog je vojaška okupacija in krepitev islamskega režima. Sicer pa je prihodnost kristjanov v Sveti deželi po besedah p. Jaegerja enaka kot drugje po Bližnjem vzhodu. Če se razmere ne bodo spremenile, se bodo še naprej izseljevali.
Kardinal Jean-Louis Tauran: Sinoda je priložnost za spodbudo kristjanov, naj ostanejo v svoji domovini
Zasedanje škofovske sinode za Bližnji vzhod je priložnost za spodbudo kristjanov v Sveti deželi razodetja, naj ostanejo v svoji domovini, je prepričan predsednik Papeškega sveta za medverski dialog kardinal Jean-Louis Tauran.
"Cilj tega posebnega zasedanja sinode je spodbuditi kristjane, da ostanejo na tem območju. Če bi ta zemlja razodetja ostala brez potomcev prve jeruzalemske krščanske skupnosti, bi to bilo nekaj dramatičnega," je v pogovoru za radio Vatikan dejal kardinal Tauran. Kristjani na Bližnjem vzhodu morajo po njegovih besedah razumeti, da jih je Bog posadil na to območje, da bi tu lahko cveteli. Ker pa je to v sedanjih okoliščinah težavna naloga, jim mora vesoljna Cerkev, tako Tauran, izkazati solidarnost, kar želi storiti tudi sinoda, ki je v teku. Predsednik Papeškega sveta za medverski dialog je prepričan, da je pogled treba usmeriti v prihodnost, in sicer tako, da se od strahu pred drugim preide k strahu za drugega, od nezaupanja k ljubezni. "Strpnost ni dovolj. Prevladati mora ljubezen, prijateljstvo. Kajti če smo del ene človeške družine, se moramo ljubiti, saj se v družini odnosi ne omejujejo na strpnost do brata ali sestre – v družini se ljubi," je v pogovoru za radio Vatikan poudaril kardinal Tauran. Dodal je, da je naloga zasedanja škofovske sinode za Bližnji vzhod tudi prebuditi zaupanje v Boga in človeka.
Na novinarsko vprašanje glede izraelsko-palestinskega spora je kardinal Tauran odgovoril, da je cilj sinode pastoralni, kar pomeni, da naloga sinodalnih očetvo ni sociološko-politična analiza. "Zagotovo ne bomo rešili problemov Bližnjega vzhoda, ne bomo delali družbeno-politične analize stranja, saj to ni naš cilj. Jasno pa je, da izraelsko-palestinska kriza vpliva na delo sinode, tako kot vpliva na vsakdanje življenje ljudi, ki živijo na dotičnem območju. Pomembno pa je, da eni in drugi doumejo, da če bodo nadaljevali z vojno, bodo na koncu vsi izgubili", je pojasnil Tauran in še navedel besede poljskega papeža Janeza Pavla II., ki je dejal, da je vojna vselej poraz za človeštvo.
Prvi dan zasedanja škofovske sinode za Bližnji vzhod bilo govora o miru in kristjanih v Sveti deželi
Zasedanje škofovske sinode za Bližnji vzhod se je v ponedeljek dopoldne začelo s papeževim nagovorom sinodalnih očetev, po katerem sta generalni tajnik škofovske sinode nadškof Nikola Eterović in glavni poročevalec sinode za Bližnji vzhod aleksandrijski koptski patriarh Antonios Naguib podala uvodno poročilo.
Sinodalne očete je pozdravil tudi prefekt Kongregacije za Vzhodne cerkve kardinal Leonardo Sandri, ki je poudaril, da Vzhod želi ponuditi in prejeti upanje. Ob tem je izpostavil še pomen sodelovanja za doseg edinosti med kristjani in v nadaljevanju obsodil vsakršno obliko nasilja. "Katoličani in kristjani še vedno trpijo zaradi sovraštva, preganjanja in pomanjkanja spoštovanja temeljne pravice do verske svobode. Terorizem in druge oblike nasilja ne prizanašajo niti našim bratom judom in muslimanom. Človeka nevredni dogodki se povečujejo in pretresajo nedolžne žrtve," je opozoril kardinal Sandri.
Nadškof Eterović je medtem poudaril, da je Sveta dežela draga vsem kristjanom ter da je to območje tudi dom judov in muslimanov. Ob tem je generalni tajnik sinode spomnil na apostolskega vikarja v Anatoliji in predsednika Turške škofovske konference nadškofa Luigija Padoveseja, ki je bil ubit v začetku junija letos, ter izrazil upanje, da bi barbarsko ubiti prelat posredoval za uspeh sinode za Bližnji vzhod. Nadškof Eterović v svojem govoru ni zaobšel niti številnih kulturnih in družbenih pobud, ki jih izvaja Cerkev na Bližnjem vzhodu, pri tem pa je poudaril, da navzočnost kristjanov v Sveti deželi pomeni močan razlog za upanje za sedanjost in prihodnost tega območja.
Aleksandrijski koptski patriarh Naguib je pri orisu razmer na Bližnjem vzhodu in položaju tamkajšnjih kristjanov izpostavil predvsem edinost v različnosti ter potrebo po spodbujanju duhovnih poklicev, mladih, družin in ustanov posvečenega življenja. Posebno pozornost je posvetil pozitivni laičnosti držav, ki, kot je dejal, Cerkvi omogočajo dajati njen učinkovit delež k dobremu državljanov, in sicer na temelju enakosti in demokracije. Čeprav so kristjani na območju Bližnjega vzhoda v manjšini, je njihov dinamizem razsvetljevalen, zato jih je treba podpirati in spodbujati, je dejal patriarh Naguib. V nadaljevanju je naštel številne izzive, s katerimi se morajo spoprijeti kristjani na Bližnjem vzhodu. Med temi so na prvem mestu politični konflikti. "Življenje na palestinskem ozemlju je zelo težavno in včasih nevzdržno," je opozoril patriarh in nato omenil vprašanje verske svobode, ki je po njegovih besedah pogostokrat omejena, in vprašanje migracij. Kristjani na Bližnjem vzhodu, tako Naguib, potrebujejo dobro katehezo, ki spodbuja moralne in družbene vrednote, spoštovanje drugega, kulturo miru, pravičnost in zaščito okolja, njihova naloga pa je učinkovito delovanje v javnem življenju. Glavni poročevalec sinode je velik del govora posvetil tudi ekumenizmu in medverskemu dialogu, rekoč da so spori med kristjani škandal, zato je po njegovih besedah treba preseči predsodke, si očistiti spomin in stremeti k edinosti. Ko je govoril o odnosih med kristjani in muslimani, pa je Naguib izpostavil njihovo skupno nalogo, ki je gojenje kulture miru.
