Vatikan
Vatikan kritičen do podelitve Nobelove nagrade za medicino Britancu Edwardsu
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Nobelovo nagrado za fiziko sta prejela znanstvenika Andre Geim in Konstantin Novoselov z britanske univerze v Manchestru za pionirske raziskave dvodimenzionalnega ogljikovega kristala grafena. Nobelovo nagrado za medicino je včeraj prejel Britanec Robert Edwards za pionirsko delo na področju umetne oploditve. Vatikan se je na to odločitev odzval kritično.
Predsednik Papeške akademije za življenje, Ignacio Carrasco de Paula, je dejal, da je Edwards odprl vrata trgovanju s človeškimi bitji. Predsednik italijanskega združenja Znanost in življenje, prof. Lucio Romano, pa je za Radio Vatikan povedal:
„Edwards je zaznamoval zgodovino. Tehnikam umetne oploditve, ki so se pri živalski vzreji uporabljale že dlje časa, je utrl pot v človeško območje. Toda to nikakor ne pomeni, da gre za napredek človeka v njegovi globalni viziji. To Nobelovo nagrado je treba nujno presoditi tudi z vidika etične analize, saj se mi zdi, da tako odločna podelitev nagrade ne upošteva vse povezane etične problematike“
Pri umetnem oplojevanju človeško bitje ni več oseba, ampak le še predmet, saj gre pri postopku za izbiro enega od zarodkov, medtem ko so drugi obsojeni na smrt, še poudarja predsednik italijanskega združenja Znanost in življenje.
Švedska akademija bo jutri objavila še ime letošnjega dobitnika nagrade za kemijo. V četrtek bo znan dobitnik nagrade za književnost, v petek pa prejemnik najprestižnejše - nagrade za mir. 11. oktobra pa bo znano še ime letošnjega Nobelovega nagrajenca za ekonomijo.
Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Vsaka nagrada je vredna 10 milijonov švedskih kron (980.000 evrov), lahko pa si jo razdelijo do trije nagrajenci. Nagrade podeljujejo vsako leto 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.
