Nemški predsednik: Krščanstvo v Turčiji ima dolgo izročilo

Cerkev po svetu | 21.10.2010, 14:08 Marta Jerebič

Nemški predsednik Christian Wulff, ki se mudi na prvem uradnem obisku v Turčiji, se bo srečal tudi s predstavniki tamkajšnjih krščanskih cerkva. V torek je kot prvi nemški predsednik nagovoril turški parlament. Med drugim je poudaril, da ima krščanstvo v Turčiji dolgo izročilo in da je verskim manjšinam treba omogočiti svobodno izvajanje njihove vere. Wulf se bo danes udeležil ekumenskega bogoslužja, jutri pa se bo srečal z ekumenskim patriarhom Bartolomejem I.

Wulf je med drugim v nemškem parlamentu še dejal, da so priseljenci turškega rodu v Nemčiji "zelo dobrodošli", hkrati pa poudaril, da se morajo aktivno in z dobrimi nameni integrirati v nemško družbo. Med drugim morajo spoštovati nemške zakone in ustavo, se naučiti jezika in sprejeti naš način življenja. Dodal je, da se ob tem ni treba nikomur odpovedovati svoji kulturni identiteti ali zanikati svojega porekla. Do Wulffovega obiska v Turčiji prihaja v luči ostrih razprav, ki v zvezi z integracijo približno štirih milijonov muslimanskih priseljencev, večinoma turškega rodu, potekajo v Nemčiji. Nemška kanclerka Angela Merkel je nedavno ocenila, da je multikulturalizem v Nemčiji popolnoma spodletel, ter priseljence pozvala k učenju jezika in integraciji.

Nemški predsednik je pozdravil napoved glede odprtja novih cerkva za bogoslužje v Turčiji. Poudaril je, da je verska svoboda del našega razumevanja Evrope kot skupnosti vrednot in da je verskim manjšinam treba omogočiti svobodno izvajanje njihove vere. Avstrijski lazarist Franz Kangler, ki deluje v Carigradu, je za koelnski Domradio povedal, da turška vlada sedaj prvič sprejema ukrepe, ki bo omogočalo lažje delovanje kristjanov v tej islamski državi. Več metropolitov ekumenskega patriarhata iz tujine bo dobilo turško državljanstvo. S tem bodo omogočili delovanje pravoslavnega sv. sinoda, ki ga mora sestavljati vsaj 12 nadškofov. „Pri Cerkvi, ki šteje od 2 do 4 tisoč pravoslavnih kristjanov je jasno, da bo komaj dovolj duhovnih poklicev, da si bodo zagotovili neko prihodnost.“

Največji problem za Cerkve v Turčiji je namreč njihova maloštevilnost: „Kristjanov v Turčiji danes ni niti en odstotek, ampak jih je eno tisočinko.“ Turčija ima namreč tri avtohtone Cerkve: grško, sirsko in armensko. Prvi dve se veliko ukvarjata tudi s političnimi vprašanji, bodisi s sporom na Cipru in Grčijo, Armenci pa z napetostmi z Azerbajdžanom in še vedno nedorečenimi starimi zgodovinskimi vprašanji – genocidom. Tri avtohtone Cerkve so se torej zelo zmanjšale, medtem ko so druge, katoličani, evangeličanski kristjani in drugi, v bistvu še vedno tuje Cerkve. V njih je sicer manjše število turških državljanov, ki pa imajo drugačen pravni položaj.“

Predsednik turške škofovske konference, nadškof Ruggero Franceschini, pa opozarja, da je v Turčiji veliko ljudi, ki so kristjani naskrivaj. „Svojo krščansko pripadnost v javnosti skrivajo, ker nočejo izpostavljati svoje družine in svojega dela ter družbenega položaja; če bi se izrekli za kristjane, bi veliko tvegali.“ Krščanska skupnost je torej nekoliko večja, kot govorijo uradne številke, se pa tudi nadškof Franceschini strinja s Kanglerjem, da je vse več pozitivne laičnosti, ki priznava vrednote drugih in skuša z njimi sodelovati za doseganje skupnih ciljev. Največ sodelovanja je na dobrodelnem področju.