Slomškova rojstna hiša je svetinja mariborske nadškofije
Slovenija | 26.09.2010, 20:18
Rojstna hiša blaženega škofa Antona Martina Slomška je svetinja naše škofije, je na osrednji slovesnosti ob Slomškovi nedelji na Slomu pri Ponikvi, dejal mariborski nadškof metropolit Franc Kramberger.
Pri oltarni mizi so se mu poleg krajevnega škofa Stanislava Lipovška, pridružili še nadškof pomočnik Marjan Turnšek, upokojeni mariborski pomožni škof Jožef Smej, domači župnik Alojz Kačičnik in številni duhovniki iz mariborske metropolije.
Kljub dežju, se je pred rojstno hišo prvega slovenskega blaženega, zbrala velika množica vernikov. Srečanje se je začelo z molitveno uro, nato pa nadaljevalo s sveto mašo. Šesti Slomškov naslednik Kramberger, je v začetku nagovora spomnil na nedavni evharistični kongres, se ustavil pri pastoralnem letu krščanske dobrodelnosti in solidarnosti in poudaril, „da v ta velika jubilejna in verska dogajanja pridružujemo tukaj ob Slomškovi rojstni hiši, Slomškovo nedeljo. Slomškovo slavje letošnjega leta, ki je zaznamovano z 210. obletnico njegovega rojstva.“
V nadaljevanju se je nadškof Kramberger ustavil pri zgodovini Slomškove domačije, to so želeli ponemčiti. „Na prehodu iz 19. v 20. stoletje pa je Slomškova domačija prešla v tuje roke. Življenjska moč, nekoč tako trdne kmečke rodovine, je vidno slabela zaradi pogostih družinskih bolezni, pa tudi neracionalnega gospodarjenja. Bila je nevarnost, da Slomškovo rojstno hišo prevzame v last zloglasno ponemčevalčno društvo Südmark, ta slovenska hiša bi postala naenkrat nemška. Vendar narodno zavedni celjski odvetnik dr. Josip Karlovšek je prodajo pravočasno preprečil in 1905 sam hišo odkupil od poslednjega člana Slomškove rodovine na Slomu, od Slomškovega pranečaka, ki mu je bilo prav tako ime Anton. Tako je rojstna hiša velikega Slovenca ostala v slovenskih rokah,“ je povedal nadškof Kramberger in spomnil, da s tem rojstna hiša blaženega ni bila rešena, saj jo je leta 1933 prevzela celjska hranilnica po drugi svetovni vojni pa je bilo posestvo skupaj s hišo nacionalizirano in izročeno takratnemu Kemijskemu kombinatu Šentjur.
„Skoraj 50 let po drugi svetovni vojni, leta 1991 pa je Slomškovo hišo s funkcionalnim zemljiščem odkupila takratna mariborska škofija in sicer po dobroti tedanjega veleposlanika pri Svetem sedežu dr. Štefana Faleža, ki se ga danes tudi s hvaležnostjo spominjamo. In tako nam je uspelo ohraniti to svetinjo naše škofije, kot zgodovinski spomin na prvega škofa v Mariboru in prvega slovenskega blaženega oziroma svetnika, o katerem so strokovnjaki zapisali, da je kot duhovnik in škof zavzemal prvo mesto v slovenski zgodovini po Cirilu in Metodu,“ je poudaril mariborski metropolit in omenil Slomškove besede, da sta ljubezen do domačije in ljubezen do svojega naroda najdragocenejši biser v vencu čednosti vsakega Slovenca. „Danes je rojstna hiša Antona Martina Slomška obnovljena in sije kot dragocen biser - kakor, da je s sijajem beatifikacije ta sijaj razlit tudi nad njo. V njej se je torej pred 210. leti rodil naš Slomšek, natanko teden dni pred pesnikom Prešernom.“
„Oba sta velikana slovenskega naroda. Edinstveni kulturno ustvarjalni osebnosti. Dva orjaka, ki sta se neizbrisno zapisala v našo zgodovino. Prešeren kot naš največji pesnik in literat, Slomšek pa kot duhovnik, škof, oznanjevalec evangelija, prvi blaženi in prepričani smo tudi prvi svetnik, oba pa kot buditelja narodne zavesti in ljubitelja svojega ljudstva,“ je povedal nadškof Kramberger in dodal, da je Slomšku ob spominu na rojstno hišo vedno v ospredje stopila njegova mati. „S svojo vzgojo mu je zarisala življenjsko usmeritev in zaznamovala njegovo življenjsko pot, da je pozneje po njeni smrti ob pomoči in vsestranski podpori kaplana Jakoba Prašnikarja, kot dijak v gimnaziji in bogoslovec v Celovcu in mlad duhovnik in dušni pastir zorel in tudi dozorel za velika zgodovinska dela, za katera mu slovenski narod ne bo nikoli dovolj hvaležen,“ je v pridigi ob Slomškovi rojstni hiši dejal mariborski nadškof Kramberger in nagovor sklenil z besedami: „Njegova osebnost je zrasla sredi župnijskega občestva, ki je dalo veliko število dobrih duhovnikov. Svojo mladost je preživljal v kraju, ki je že od takrat slovel po izobrazbi in dobri družinski vzgoji. Vse do 12. leta je živel v atmosferi preprostega, pristno kmečkega in moralno zdravega in globoko vernega okolja. To je sicer daljni a v vrstnem redu prvi in odločilni vplivni dejavnik na Slomškov rod, ki je dal že v 18. stoletju tri duhovnike: Blaža, Leopolda in Primoža Slomška, a v 19. stoletju je podaril našemu narodu škofa Antona Martina Slomška, prvega slovenskega blaženega.“
Celjski škof Stanislav Lipovšek o blaženem škofu Slomšku
„28 let sem bil, če smem tako reči, „čuvaj“ njegovega groba,“ je dejal celjski škof in poudaril, da je prav, da je obeležitev Slomškove nedelje, ob 210. obletnici njegovega rojstva prav ob njegovi hiši. Škof Lipovšek je prepričan, da so tovrstni dogodki prispevek k dokončni svetosti blaženega Slomška. „In Bog daj, da bi bil to en korak na poti k tistemu lepemu cilju, ki ga vsi imamo, da bi dosegli Slomškovo kanonizacijo,“ je povedal celjski škof in vse povabil k svetosti. „Istočasno je pa to seveda vabilo vsem nam k svetosti in tudi k tisti predanosti, tisti zvestobi, gorečnosti, karizmi h kateri nas vabi blaženi škof Slomšek, ki pa nam je vsem potrebna v teh časih, ko se vsi soočamo z ekonomsko, gospodarsko, socialno in žal tudi krizo vere in vrednot. In za vse to je odgovor Anton Martin Slomšek in njegova gorečnost, njegova predanost, njegove besede: Sveta vera bodi vam luč, materni jezik ključ do zveličavne omike. Tukaj je vse zajeto. Potrebno je samo odpeti svoje srce in se odpreti tej luči, ki nam sije po sinu slovenske matere.“
Mariborski nadškof pomočnik Marjan Turnšek o škofu Slomšku
„Na njegovem grobu je v tem tednu gotovo bilo več prometa, če lahko tako rečem,“ je povedal nadškof Turnšek, ki je prepričan, da „Slomškova priljubljenost še vedno raste.“
„Mislim, da je prav to tisto, kar se mora dogajati med nami, da dobiva Slomšek vedno več prostora v naših srcih, tudi v naših mislih, zlasti pa v naših priprošnjah,“ je opozoril nadškof pomočnik in na vprašanje, v čem je Slomškova beseda živa še danes odgovoril: „Mislim, da bi bilo najprej treba poudariti, da je Slomškova beseda živa zato, ker je on svetnik. Beseda svetosti je tista beseda, ki je noben dobro misleč in hoteč človek ne more preslišati zato, ker jo na nek način sliši na dnu svojega srca. Ta beseda, ki prihaja po liku Slomška, pa tudi po njegovih besedah, ki so še vedno aktualne, je tista, ki še danes osvaja in ki se sliši. In hvala Bogu, da se sliši! Če kaj potrebuje tudi naš čas v vseh teh krizah, ki jih doživljamo potrebuje svetnike. Še nikoli ni zgodovinskih situacij zares in dokončno rešil nekdo drug – ne generali, ne politiki in gospodarstveniki, ampak vedno tista nova vrednost, ki so jo prinesli svetniki. In prepričan sem, da ima Slomšek nam tudi v tem smislu še veliko povedati,“ je povedal nadškof Turnšek in spomnil tudi na družino ter vlogo očeta in matere, ki ju je Slomšek postavljal v ospredje.
