Slomškova nedelja

Cerkev na Slovenskem | 26.09.2010, 00:19

Osrednja prireditev ob Slomškovi nedelji bo letos zaradi 210. obletnice rojstva bl. Antona Martina Slomška potekala 26. septembra 2010 pred njegovo rojstno hišo na Slomu pri Ponikvi. Ob 15.00 bo molitvena ura za Slomškovo kanonizacijo, ob 16.00 pa somaševanje škofov in duhovnikov.

Pred Slomškovim praznikom je potekala tridnevnica, ki je bila vsebinsko povezana s pastoralnim letom krščanske dobrodelnosti in solidarnosti. Geslo letošnje tridnevnice so bile Slomškove besede: "Kdor ubogim daruje, Bogu posojuje". God bl. Antona Martina Slomška sicer obhajamo 24. septembra.

Slomškov dan 2010

Tradicionalno srečanje učiteljev, vzgojiteljev, katehetov in staršev ob godovnem dnevu bl. Antona Martina Slomška, imenovano Slomškov dan, je potekalo v soboto, 25. septembra 2010, na Ponikvi.

Srečanje, ki so ga pripravili v Društvu katoliških pedagogov Slovenije (DKPS), je imelo naslov Vsak naj za dobro vsakega skrbi. Dopoldne je bila sveta maša, ki jo je daroval celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Sledil je kulturni program s podelitvijo Slomškovih priznanj in naziva častnega člana Društva katoliških pedagogov Slovenije, nato pa še ogled kulturnih znamenitosti v okolici Ponikve.

Življenjepis bl. Antona Martina Slomška

Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu v Ponikvi. Starši so ga skupaj z župnikom poslali na šolanje iz vaške nedeljske šole najprej v Celje in nato v Ljubljano, kjer se je spoprijateljil s pesnikom Prešernom, ter v Senj in v Celovec. Novo mašo je po duhovniškem posvečenju obhajal septembra 1824.

Pastoralno delo je začel kot kaplan na Bizeljskem in nato v Novi Cerkvi pri Vojniku. Od tod je šel v celovško bogoslovje za duhovnega voditelja bogoslovcev, kjer je ostal do leta 1838. Pot ga je vodila v Vuzenico, kjer je bil šest let dušni pastir. Leta 1844 so mu dodelili službo kanonika na škofiji v Št. Andražu v Labotski dolini na današnjem avstrijskem Koroškem. Po dveh letih kanoniške službe se je vrnil v Celje, kjer je prevzel službi župnika in opata. Štiri mesece po zadnjem imenovanju je bil 5. junija 1846 v salzburški stolnici posvečen v škofa.

Najpomembnejša Slomškova zasluga v času njegovega episkopata je bil prenos škofijskega sedeža iz oddaljenega Št. Andraža v Maribor in preureditev škofijskih meja. Slovence na Štajerskem je združil v enotno škofijo, s čimer je zajezil potujčevanje. S tem se je zarisala narodnostna meja na severu, ki drži še danes. Mesto Maribor je postalo škofijsko središče in je doživelo razcvet v kulturnem, šolskem, versko-duhovnem in narodnostnem smislu.

Slomšek je bil velik kulturni delavec. Zavedal se je, da napredek raste s pomočjo pisane besede in zato je tudi sam veliko pisal. Dela je oblikoval od študentskih pesmi in kratkih pripovedi, mnogih, kasneje ponarodelih pesmi, do pridig, številnih člankov v Drobtinicah in v različnih časopisih, vzgojnih knjig, kot npr. Blaže in Nežica v nedeljski šoli, vse od opisov velikih slovenskih osebnosti do življenjepisov svetnikov ... Njegovo ustvarjalno pot je zaznamoval velik opus, saj je že v času njegovega življenja skupaj s ponatisi izšlo kar 50 tiskanih del.

Kulturno delo je dopolnjeval s spodbudami drugim, zato je preko slovenske založbe želel širiti tudi dobre in cenovno dostopne knjige. Oblast mu tega leta 1845 ni omogočila, zato je začel izdajati zbornik Drobtinice, ki je dolga letu prihajal v tisoče slovenskih domov. Šest let kasneje je zaživela Mohorjeva družba, ki vse do danes opravlja pomembno kulturno in literarno poslanstvo.

Škof Slomšek se je močno prizadeval za duhovno in študijsko oblikovanje duhovnikov. Organiziral in vodil je duhovne vaje ter uvedel pastoralne konference. Z ljudskimi misijoni je pri vernikih poglabljal vero in jih povezoval na ravni župnij.

Slomškovo delo in življenje se umeščata v pomemben zgodovinski trenutek. Trud je usmerjal v krepitev narodne istovetnosti in kulturnega napredka. Iz zgodovinskih dogodkov je hitro in prodorno izluščil pomembne odločitve za prihodnost.

Njegovo delo je za slovenski narod postalo kulturni spomenik. Zaradi kreposti, ki so ga v življenju odlikovale, in velikega dela je stekel postopek za njegovo beatifikacijo, ki je potekal v treh obdobjih. Prvo imenujemo pripravljalno in je trajalo do leta 1925 (63 let), sledil je škofijski del postopka v Mariboru do leta 1962 in je trajal 37 let. Leta 1962 je bila zbrana dokumentacija posredovana v Rim. Tam se je začel t. i. apostolski del postopka, ki se je po 37-ih letih končal s slovesno beatifikacijo 19. septembra 1999. Državno tajništvo Svetega sedeža je 15. februarja 1999 sporočilo, da Kongregacija za zadeve svetnikov potrjuje, da bo papež Janez Pavel II. (1978–2005) 19. septembra 1999 v Mariboru slovesno razglasil častitljivega Božjega služabnika Antona Martina Slomška za blaženega.

Izšla nova številka Slomškovega lista

Te dni je izšla tudi nova številka Slomškovega lista, ki na dvanajstih straneh prinaša veliko zanimivega branja. V prihodnjih dneh bo na voljo v vseh župnijskih uradih.