Jože BartoljJože Bartolj
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Tanja DominkoTanja Dominko

Kljub dežju številni mladi preplavili Stično

Cerkev na Slovenskem | 18.09.2010, 17:32

Stiški samostan je v soboto, 18. septembra gostil že 29. festival Stična mladih, na katerem se je zbralo veliko število mladih iz vse Slovenije. Letošnji festival z geslom Ozrl se je vame in me vzljubil je govoril o Božji ljubezni.

Dogajanje v Stični se je začelo ob 9.30 s festivalom mladostne vere, kjer so obiskovalcem predstavili osrednjo temo letošnjega srečanja. Hkrati je v kulturnem domu potekal forum za študente in mlade. Temu je sledil izbirni program, kjer so imeli mladi na voljo 22 različnih delavnic o ljubezni, izzivih in težavah mladih, o revščini, socialni izključenosti in solidarnosti. Slovesno mašo je daroval nadškof Marjana Turnška, ki je mlade opozoril, da jih Bog nima rad zato, "ker ste nekaj dobrega, lepega ali velikega naredili, niti zaradi vaših talentov, ampak preprosto zato, ker ste. Kristus ni umrl zaradi naših talentov, ampak zaradi mene in tebe …"

Nagovor nadškofa Marjana Turnška
Ozrl se je name in me vzljubil

Dragi mladi in manj mladi, redovniki in redovnice, dragi duhovniki in bratje v škofovstvu, veselim se z vami, da smo Božja stvaritev, »ustvarjeni v Jezusu Kristusu za dobra dela«!

Ta Pavlova misel (Ef 2,10) nas spodbuja, da nismo prišli v Stično le govorit, ampak živet evangelij. Danes nam posebej sporoča, da človek ne živi samo od kruha, ampak od vsakega »pogleda«, ki je sinonim za pristen medoseben odnos. Zato, dragi bratje škofje, poglejmo te mlade in vse zbrane, tudi duhovnike; ti so zdajle tisti »nekdo« iz evangelija, ki je pritekel k Jezusu. Poglejmo jih in jih v srcu vzljubimo. Bratje, naredimo to v tem trenutku zares! Vzljubimo jih takšne, kot v tem trenutku so. Vključimo tudi tiste, ki so zunaj tega mašnega prostora; v duhu jih poglejmo in vzljubimo!

Dragi mladi, zdaj pa vi poglejte nas, škofe in duhovnike, zares nas poglejte s srcem in nas vzljubite, takšne kot smo! Da, tudi mi potrebujemo ta pogled. Skupaj smo Cerkev, skupnost Njegovega pogleda.

Kristus danes nima drugega pogleda kot pogled Cerkve. Torej ima samo moj in tvoj pogled. Od tega pogleda, če je resničen in iskren, živimo. Podobno kot dojenček, ki še ne zna govoriti, živi kot oseba bolj od materinega pogleda in dotika kot od njenega mleka. Tako smo, če že ne prej, prav sedaj »posodili« Jezusu pogled, da je lahko pogledal vsakega, ki je tukaj, in ga vzljubil. Glejte, tudi to je naša dragocenost, da smo lahko mi Jezusov pogled.

Letošnje geslo Stične mladih, ki je skrčen današnji evangelij, sporoča najbolj temeljno sporočilo, še posebej za vas mlade, ki ste še na začetnem delu življenjske poti: Jezus vas je vzljubil, Bog vas ima rad! In za to se vam ni treba najprej spremeniti! Bog vas nima rad zato, ker ste nekaj dobrega, lepega ali velikega naredili, niti zaradi vaših talentov, ampak preprosto zato, ker ste. Kristus ni umrl zaradi naših talentov, ampak zaradi mene in tebe …

In o tem sta govorila Jezus in mladenič v evangeliju. Zgleda, da je bilo Jezusu zelo všeč, da ga mladenič ni spraševal o posameznih malenkostih, ampak o bistveni stvari: o človekovi večnosti. Marsikdaj se zdi, da so mladi in stari kar preveč utrujeni od skrbi, kako obvladati svet okoli sebe, kako iz njega kar največ iztržiti. Pa naj gre za službo ali za odnos fant – dekle, mož – žena … Si upaš danes ti tukaj v Stični postavljati tako drzna vprašanja? Sebi in Njemu. Kajti samo odgovor na vprašanje o smislu življenja osvetli potem posamezna ravnanja, da jih prav vidimo in izberemo. Ko Jezus po prvem testnem vprašanju o zapovedih odkrije fantovo smelost in čistost, mu odkrije glavno »karto«. Pove mu, da izpolnjevanje zapovedi ni cilj človekovega življenja, da izpolnjevanje moralnih pravil še ne zagotavlja polnega življenja. Na vprašanje, kaj naj stori, mu Jezus pravi: smisel tvojega življenja vendarle ne more biti izpolnjevanje zapovedi, pravil … Kar resnično šteje, je osvoboditev vseh navezanosti in vstop v osebni odnos s Kristusom ter iz le-tega živeti vse druge odnose: do sebe, do drugih in do stvari. To pomeni »prodati vse« in »hoditi za njim«, kar je isto kot biti njegov učenec. To zmore, kdor v njegovem pogledu odkrije edino dobro in lahko zato osvobojen malikovanja doživlja stvari kot dar: sprejema jih od Očeta in jih deli z brati.

Jezus mlademu človeku, ki je v mnogih stvareh bogat, skuša odpreti oči in mu dopovedati, da je bilo vse ustvarjeno za nas, da bi uporabljali toliko, kolikor nam pomaga, da bolj ljubimo Boga in v njem drug drugega. Torej vse: tvoje telesne in umske sposobnosti, tvoji talenti, tvoje telo in tvoja duša, tvoja spolnost in tvoja umetniška žilica – vse ima samo ta namen. Sreča in zadovoljnost pa sta odvisni od doseganja, ali ne, tega smisla vsega. Dragi mladi prijatelj, si pripravljen na takšno avanturo svobode, ki je predpogoj ljubezni?!

Jezus hoče mladeniču pomagati dojeti še nekaj: da je namreč v človeku tudi neka druga težnja, ki želi vnesti v vse dogajanje slo po posedovanju. V primeru zmage te težnje »ekonomija posedovanja« ubije »ekonomijo daru« v srcu. Ko stvari zasedejo mesto Boga, začne človek iskati poroštvo življenja v stvareh, namesto v osebnem ljubečem odnosu z Bogom. In to je vsebina greha, pravega zla. Kajti stvari lahko potešijo samo potrebe, ki jih imamo – a še vedno puščajo praznino, ne pa »potrebe«, katera mi smo! Nas kot »potrebo« lahko poteši le to, kar Jezus imenuje »hodi za menoj«; kar je sinonim za ljubeč odnos z Njim in v Njem z drugimi! Sicer stvari, ki so v življenju sredstvo, postanejo cilj. To pa je za človeka katastrofa, saj so drugi pri tem popredmeteni ali spremenjeni v idole. Iz Jezusovega pogleda zaznamo, da je korenina zla v tem, da človek iz »gospodarja« (1 Mz 2) stvari, kot je imenovan na prvih straneh Svetega pisma, postane suženj stvari. Zato Jezus poudari, da je za človeka smisel življenja: Boga bolj ljubiti kot kar koli drugega.

Kot mladeniča se tudi nas ob tej misli pogosto polasti strah, da bomo zaradi Boga vse izgubili. A strah ni nikoli od Boga, vedno od hudega, zato ni nikoli dober svetovalec. Učitelji duhovnega življenja nas učijo, da je v takšnem primeru potrebno ravnati še posebej pogumno v prav nasprotni smeri, kot jo predlaga strah. Bog ničesar ne potrebuje, zato nam ničesar ne želi vzeti. Svobodno Bogu vse izročiti, pomeni pravzaprav, v Bogu vse spet pridobiti, a na nov, bolj pristen in resnično izpolnjujoč način. Strah pa vodi v stopnjevanje individualizma, ki iz »mene« naredi središče sveta, in stopnjuje potrebo po vedno večjem užitku; oboje pa je voda na mlin na potrošništvu zasnovani družbi. V takšnem okolju se seveda mlad človek težko pohvali s svojo moralno držo: npr. da vozi po cestnih predpisih, ali da na izpitu ne »plonka«, ali da živi zdržno pred zakonom oziroma čisto v zakonu. Saj šteje prav nasprotno.

Dragi mladi prijatelji, prav je, da ljubezni zaupamo in ji sledimo; najprej tisti, ki se razvije med nami in Bogom, kakor tudi tisti, ki se razvija med nami. Če je v Bogu, bo pregnala strah pred naporom, pred odpovedjo, pred podarjanjem, pred zakramentom svetega zakona, pred duhovnim poklicem, pred novim življenjem … skratka, pred žrtvijo, ki je naslednji klin na lestvi duhovnega vzpenjanja. A se je tako izogibamo.

Ko je Jezus to razložil mladeniču, je ta »žalosten odšel« (Mr 10,23). Mu je pokvaril razpoloženje? Verjetno. Mu je morda pokvaril celo življenje? Ne vemo. Pripoved ostane odprta. Ker je pripoved o tebi in meni, dragi mladi in manj mladi prijatelj, dragi brat duhovnik in škof! Kako boš danes ti odšel iz Stične, je odvisno od tebe. A eno ti lahko zagotovim: Jezus te je spet pogledal in potrdil, da te ljubi! In za to se ti ni bilo treba najprej spremeniti. A če želiš biti popoln, potem »prodaj kar imaš in daj ubogim /…/ in hodi za« Njim. Amen!

Cerkev na Slovenskem, Škofovska konferenca
Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...