Nedelja svetniških kandidatov Metropolije Ljubljana

Cerkev na Slovenskem | 19.09.2010, 09:02

Pred nami je nedelja svetniških kandidatov ljubljanske metropolije in zahvalna maša za beatifikacijo Alojzija Grozdeta. Slovesnost v cerkvi Matere Božje na Zaplazu nad Čatežem bo vodil novomeški škof Andrej Glavan, pridigal pa ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres.

Nedelja svetniških kandidatov Metropolije Ljubljana1 (bl. Alojzij Grozde, škof Friderik Baraga, škof Janez Frančišek Gnidovec in nadškof Anton Vovk) in zahvalna maša za beatifikacijo Alojzija Grozdeta bo potekala v nedeljo, 19. septembra 2010, v cerkvi Matere Božje na Zaplazu nad Čatežem. V ospredju letošnjega praznovanja bo bl. Alojzij Grozde, ki je bil za blaženega razglašen 13. junija 2010 v Celju, zato bodo ob tej priložnosti v cerkvi izpostavljene njegove relikvije. Slovesnost se bo začela ob 14.30 z molitvijo rožnega venca v cerkvi, ob 15.00 pa bo somaševanje slovenskih škofov in duhovnikov, ki ga bo vodil novomeški škof msgr. Andrej Glavan. Pridigal bo ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres. Po sveti maši bo v cerkvi slavnostna akademija s kratkim poročilom postulatorjev o stanju posameznih postopkov.

Predstavitev svetniških kandidatov v metropoliji Ljubljana:

Bl. Alojzij Grozde se je rodil 27. maja 1923 v Zgornjih Vodalah v župniji Tržišče pri Mokronogu na Dolenjskem. Bil je dijak klasične gimnazije v Ljubljani in član Katoliške akcije. Za novo leto 1943 se je odločil obiskati domače. Na prvi petek 1. januarja 1943 je bil pri maši v cistercijanskem samostanu Stična, potem pa se je z vlakom odpeljal iz Ivančne Gorice do Trebnjega. Tam je izvedel, da z vlakom ne more naprej, ker je bila proga prekinjena. Sklenil je oditi do Mirne peš. Med potjo je prisedel na nek voz. Pri prvi hiši na Mirni je moral stopiti z voza, ker ga je prijela partizanska straža in ga začela zasliševati. Pri njem so našli latinsko mašno knjižico, knjigo Tomaža Kempčana Hoja za Kristusom in knjižico o fatimski Materi Božji. Zvečer so ga v sokolskem domu mučili in ubili. Njegovo truplo so 23. februarja 1943 v gozdu našli otroci. Ob 50. obletnici Grozdetove mučeniške smrti je Nadškofija Ljubljana začela cerkveni postopek za priznanje njegovega mučeništva. Za blaženega je bil 13. junija 2010 razglašen na slovenskem evharističnem kongresu v Celju.

Škof Irenej Friderik Baraga se je rodil 29. junija 1797. V Mali vasi je preživel prvi dve leti svojega življenja, nato pa je nadaljnja zgodnja leta skupaj z rodnima sestrama preživel v trebanjskem gradu. Študiral je na Dunaju, kjer se je srečal z duhovnikom Klemenom Dvoržakom, ki je »kriv« za to, da se je Baraga po končanem študiju prava vpisal v bogoslovje. Leta 1821 stopil v ljubljansko semenišče in bil leta 1823 posvečen v duhovnika. Pastoralno delo je opravljal v Metliki, kjer je dokončal molitvenik Dušna paša, ki je do leta 1905 izšel v približno 120.000 izvodih. Po predhodnih pripravah je 18. januarja 1831 prispel v Cincinnati kot misijonar. Dne 1. novembra 1853 je bil v Cincinnatiju posvečen v škofa, 18. januarja 1868 pa je umrl v duhu svetosti.

Škof Janez F. Gnidovec se je rodil 29. septembra 1873 v Velikem Lipovcu v župniji Ajdovec. Med leti 1884–1892 je obiskoval gimnazijo v Novem mestu, med leti 1892–1896 pa je bil v ljubljanskem bogoslovju. Dne 23. julija 1896 je v Ljubljani prejel mašniško posvečenje. Prvo pastoralno poslanstvo je med leti 1897–1899 opravljal kot kaplan v Idriji in Vipavi. Po tem je študiral klasično filologijo ter slovenski in nemški jezik na dunajski filozofski fakulteti, kjer je 1904 tudi diplomiral. Poklicanost v duhovniški stan je 7. decembra 1919 dopolnil z vstopom v Misijonsko družbo sv. Vincencija Pavelskega (k lazaristom), kjer je 8. decembra 1921 v Ljubljani naredil večne zaobljube. Dne 29. oktobra 1924 je bil imenovan za skopskega škofa v Makedoniji. Dne 3. februarja 1939 je umrl v Leonišču na Zaloški cesti v Ljubljani.

Škof Anton Vovk se jo rodil 19. maja 1900 v Breznici na Gorenjskem. Zaradi vzornega delovanja kot kaplan in župnik v ljubljanski škofiji je bil imenovan za stolnega kanonika in ravnatelja škofijskega semenišča. Maja 1945 je od škofa Gregorija Rožmana prevzel upravo takratne ljubljanske škofije. Dne 15. septembra 1946 je postal naslovni škof in ljubljanski pomožni škof, dne 27. septembra 1950 pa tudi administrator s pravicami rezidencialnega škofa. Leta 1960 je postal ljubljanski škof, od 1961 pa je s preimenovanjem škofije v nadškofijo postal nadškof. Njegovo življenje je močno zaznamovala izkušnja, ko so ga na vlaku blizu Novega mesta polili z bencinom in zažgali. Ko se je udeležil drugega vatikanskega koncila (1962–1965), so ga tam pozdravili kot sodobnega mučenca. Zaradi posledic trpljenja je leta 1963 tudi umrl.

Postopek razglasitve za blaženega in svetnika

Postopek razglasitve kandidata za blaženega se začne, če med verniki obstaja zavest o posameznikovih izrednih krepostih in se na lastno pobudo obračajo nanj za priprošnjo v različnih duhovnih in telesnih potrebah. Ko krajevni škof ugotovi, da je predpostavka o kandidatovem izrednem življenjskem pričevanju vere v Kristusa utemeljena, prosi Kongregacijo za zadeve svetnikov za dovoljenje za začetek postopka zbiranja gradiva na škofijski ravni. Zbiranje gradiva je namenjeno dokazovanju in utemeljevanju svetosti v času kandidatovega življenja. Škof imenuje tudi postulatorja, ki v njegovem imenu vodi postopek, ki lahko traja tudi več desetletij. Ko se postopek zbiranja dokaznega gradiva na škofijski ravni konča, gradivo pošljejo na Kongregacijo za zadeve svetnikov, ki ga znova preuči.

Kandidat oziroma Božji služabnik, pri katerem se ugotovi nadpovprečna stopnja kreposti, je razglašen za blaženega, če se na njegovo priprošnjo zgodi dokazljiv čudež. Navadno je to čudežno ozdravljenje kakšne neozdravljive bolezni. Primer mora preučiti neodvisna komisija zdravnikov, ki poda strokovno mnenje, katerega sklep mora biti, da z vidika stroke razplet bolezni ni razložljiv. Mnenje preveri tudi pristojna komisija na omenjeni Kongregaciji. Če ugotovi, da je šlo za nadnaraven poseg, je s tem izpolnjen pogoj za razglasitev Božjega služabnika za blaženega. Za razglasitev za svetnika pa je po razglasitvi za blaženega potreben še dodaten čudež.