Prenova cerkve svete Rozalije zaključena

Slovenija | 09.09.2010, 09:19

Občina Krško je v celoti prenovila cerkev svete Rozalije. Celovita prenova zunanjosti, ureditev okolice in notranjosti cerkve, ki je zajemala tudi restavratorska dela, je tako končana so sporočili iz občine Krško.

S sredstvi občine in države so restavratorji Restavratorskega centra pod vodstvom Aleša Sotlerja opravili zahtevno in obsežno delo začeto v letu 1995 s prvim korakom, odstranitvijo edinstvenega lesenega kasetnega stropa, ki je bil močno izpostavljen vlagi. Restavriran strop je cerkev svete Rozalije zopet krasil od leta 1999. V času restavratorskih del na stropu pa je bila izvedena protipotresna sanacija cerkve, obnovljena je bila lesena strešna konstrukcija, izdelan je bil nov lesen pohoden strop kot zaščita za poslikan kasetni strop, ob zahodni, meteornim vodam najbolj izpostavljeni strani, pa so bili utrjeni temelji ter izdelana drenaža.

Leta 2007 je Občina Krško poskrbela za ustrezen status izjemnega spomenika. Občinski svet je sprejel Odlok o razglasitvi cerkve sv. Rozalije za spomenik lokalnega pomena, s čimer je omogočil sodelovanje tudi na državnih javnih razpisih. Po nekaj letnem premoru je bila v skladu s projektom obnove cerkvene zunanjščine, zamenjana dotrajana strešna kritina na ladji in prezbiteriju z novo opečno kritino.

Leta 2008 so bili sanirani temelji cerkve, urejena drenaža ter odvodnjavanje meteornih voda. Tako so bili odpravljeni najbolj pereči problemi, ki so ogrožali cerkev, ter vzpostavljeni pogoji za obnovo fasade.

Leta 2009 se je pričela obnova fasade zvonika, ob kateri je bila obnovljena tudi strešna konstrukcija zvonikove kape, dotrajana pločevinasta kritina pa je bila zamenjana z bakreno.

V letošnjem letu se je nadaljevala obnova fasade na cerkveni ladji, prezbiteriju in zakristiji, s čemer je obnova celotne zunanjosti cerkve zaključena. Občina Krško je z odkupom in ureditvijo enega hektarja zemljišča v okolici cerkve, kulturnemu spomeniku vdahnila razgledno turistično vrednost, v upanju, da jo turistični delavci in agencije izkoristijo in negujejo.

Konservatorka Alenka Železnik je ob tem dejala, da je bilo s sanacijskimi in obnovitvenimi posegi preteklih let preprečeno propadanje in s tem posledično povezana izguba spomeniških lastnosti enotno zasnovane baročne arhitekture z izjemnimi likovnimi in spomeniškimi prvinami 17. stoletja ter za čas konca 19. stoletja značilnimi predelavami zunanjosti in notranjosti. „Obnovljen baročni strop in obnovljena zunanjost cerkve, ki sooblikuje podobo starega mestnega jedra in je neločljiv del njegove silhuete in govori o našem zavedanju o vrednosti in pomenu kulturne dediščine. Hkrati nas zavezuje, da bomo v prihodnje nadaljevali z obnovitvenimi deli v notranjosti cerkve in s tem na najboljši način pokazali, da znamo zgledno skrbeti za dediščino naših prednikov,“ meni Alenka Železnik.

Zgodovina cerkve svete Rozalije

Leta 1646 so Krčani v zahvalo za rešitev pred kugo, ki je bila v 17. stoletju v Krškem pogosta gostja, na vzpetini nad mestnim jedrom zgradili cerkev v čast sv. Rozalije, priprošnjice zoper kugo. Zgodnje baročna enoladijska cerkev z mogočnim zvonikom in tristrano zaključenim prezbiterijem je bila leta 1896 temeljito tako zunaj kot znotraj prenovljena, za kar gre zasluga veliki mecenki Josipini Hočevar, ki je skupaj z možem Martinom neizbrisno prispevala k olepšavi mesta Krško. Josipini v zahvalo je takratni župan, pisatelj in odvetnik Janez Mencinger pripravil napis za ploščo, ki je nameščena na južno steno ladje:

"Ta Božji hram je prenovila
meščanka Krška – kdo je bila?
Odlikoval jo je cesar govore
hvaležno daleč tod okoli
vstanove, cerkve, šole nje ime.
Da Bog ji plačaj, vernik moli."

V zborniku Krško in Krčani preberemo oceno umetnostnega zgodovinarja dr. Emilijana Cevca, ki je obnovo ob 250-letnici graditve cerkve označil kot ne prav uspešno, poudaril je predvsem oltarje, ki so nadomestili stare. Nov glavni oltar je Izdelal ljubljanski podobar Andrej Rovšek po načrtih prof. Celestina Misa. Po lastni rezbarjevi zamisli so nastali še prižnica in stranska oltarja. Nova oprema je psevdoromanska, Cevc je ocenil, da je suhoparna ter se v velikem prostoru skoraj izgublja. Danes nekaj več kot 30 let kasneje umetnostnozgodovinska stroka na novo vrednoti tudi umetnostne dosežke konca 19. stoletja.

Zagotovo pa so se ob obnovi zavedali velike vrednosti lesenega poslikanega stropa, ki je s svojimi 84 kasetami, po dolžini 12 in 7 po širini, eden največjih in najlepših tovrstnih stropov na Slovenskem, danes pa je v širšem geografskem prostoru sploh edini ohranjeni. V sredini stropa je skupina devetih kaset, na katerih so celopostavno upodobljene priljubljene svetnice sv. Katarina, sv. Elena, sv. Lucija, sv. Apolonija, sv. Rosalia, sv. Cecilija, sv. Uršula, sv. Margareta in sv. Barbara. Cerkvena zavetnica je naslikana ležeča v skalni votlini ob njej pa je letnica 1666, vse druge svetnice so upodobljene stoje pred pokrajino in s svojimi atributi. Na južni strani ob slavoloku je z napisom „Johan Sohar Moler in Videm 1666“ podpisan mojster upodobitve najstarejšega ohranjenega dela opreme v cerkvi. V barvnem skladju se zlivajo v celoto z dekorativnim delom stropa, ki je prav tako spretno oblikovan in izveden. Ob srednji vrsti svetnic je po ena kaseta s Soncem in Luno, ob njiju pa sta kaseti, ki imata v vogalih po štiri angelske glavice s perutnicami. Angelske glavice krasijo tudi vogalne kasete, vse ostale kasete pa zapolnjuje cvetlični vzorec.

Tekst: Občina Krško