Maja MorelaMaja Morela
Andrej NovljanAndrej Novljan
Meta PotočnikMeta Potočnik

Knjiga o Grozdetu – poklon mladim žrtvam 2. svetovne vojne

Cerkev na Slovenskem | 08.09.2010, 19:25 Petra Stopar

V Študijskem centru za narodno spravo so odprli razstavo Tamare Griesser Pečar Boj proti veri in Cerkvi. Ob tem so predstavili tudi knjigo pisateljice Milenke Dragar z naslovom Zvest križanemu – Mučenec Lojze Grozde.

Razstava Boj proti veri in Cerkvi je poglobljeni prikaz nasilja nad Cerkvijo od leta 1945 do leta 1961, ko je bila v Sloveniji sprejeta uredba za izvrševanje Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti. Omejuje se na obdobje popolne brezpravnosti Cerkve ter največjega fizičnega in psihičnega obračunavanja z njenimi predstavniki po Sloveniji. Avtorica razstave dr. Tamara Griesser Pečar je ob predstavitvi poudarila, da je razstava potovala po vsej Sloveniji: „In vsaka razstava je bila drugačna, ker so upoštevali okolje in so izpostavili krajevne duhovnike in redovnike, ki so trpeli ali umrli pod komunistično oblastjo.“ Kot je dodala, je sedanja razstava v Ljubljani oblikovana popolnoma na novo, saj ji je uspelo pridobiti nove podatke, tudi o številu žrtev iz duhovniških in redovniških vrst. Ta seznam se je dopolnjeval ves čas, a še ni dokončen. Griessarjeva je na predstavitvi razstave omenila tudi probleme, ki so se pojavljali v slovenski publicistiki. Tam je po njenem, tudi po padcu komunizma, „prevladovala nestrpnost do Cerkve, kar pa naj bi bil produkt ateistične indoktrinacije šolstva in publicistike v času komunističnega režima, ki sta ljudem vcepila mišljenje, da je Cerkev reakcionarna in opij za ljudi“. Kot je še povedala avtorica, se je „kljub grozotam, ki so se dogajale vernim, posebej duhovnikom in redovnikom, na ljudskem štetju 31. marca 1953 še vedno 83 odstotkov Slovencev opredelilo za katoličane“.

Pisateljica Milenka Dragar pa je ob predstavitvi knjige Zvest križanemu – Mučenec Lojze Grozde poudarila predvsem osebnost in življenje blaženega Grozdeta, saj je postavljena tudi v njegovo obdobje. Kot je povedala, je knjigo napisala iz želje in spoštovanja, da se pokloni mnogim mladim, ki so kot nedolžni umrli po drugi Svetovni vojni. Njeno zanimanje za to tematiko pa je vrelo iz knjige, ki jo je Grozdetov vzgojitelj dr. Anton Strle napisal že leta 1944. Poleg izčrpnih zapisov o njegovem življenju, je Dragarjeva svojo knjigo obogatila tudi z najrazličnejšimi zgodovinskimi in geografskimi podatki. Grozdeta je opisala kot dobrega človeka, ki je ves čas svojega življenja živel z ljubeznijo do Boga. To je med drugim podkrepila s številnimi pričevanji njegovih prijateljev in znancev.

Cerkev na Slovenskem
Posteljica, kamor lahko matere odložijo svojega otroka, če zanj ne morejo skrbeti (photo: društvo Betlehem) Posteljica, kamor lahko matere odložijo svojega otroka, če zanj ne morejo skrbeti (photo: društvo Betlehem)

Želela bi si, da bi bili tiho ...

Vse več organizacij in ustanov si prizadeva pomagati mamam v stiski, ko se znajdejo v nepričakovani ali tudi nezaželeni nosečnosti. Podporo jim je izrekel Pohod za življenje, ki je prejšnjo ...

Študentje na enem izmed dogodkov študentskega doma (photo: Študentski dom Janeza Frančiška Gnidovca) Študentje na enem izmed dogodkov študentskega doma (photo: Študentski dom Janeza Frančiška Gnidovca)

Študentski dom - kalilnica za življenje

Pred tednom katoliškega šolstva smo v Kolokviju predstavili utrip in bivanje v študentskem domu Janeza Frančiška Gnidovca, ki deluje v Zavodu sv, Stanislava v Ljubljani. Z nami so izkušnje bivanja ...