Del javnega sektorja opolnoči začel stavko

Slovenija | 27.09.2010, 07:27

Opolnoči se je začela stavka dela javnega sektorja. Stavke, ki bi povezala tolikšno število različnih skupin zaposlenih v javnem sektorju, v samostojni Sloveniji še ni bilo. Po nekaterih napovedih naj bi se ji pridružilo približno 80.000 javnih uslužbencev.

Stavko so skupaj napovedali sindikati policistov, carinikov, veterinarjev, gasilcev, zaposlenih v kulturi, na upravnih enotah in občinskih uradih, centrih za socialno delo, RTV Slovenija, del zaposlenih v zdravstvu in sociali.

Napovedi, ki so jih posredovali javnosti ob prvi grožnji s stavko, so govorile o okrog 80.000 stavkajočih. V zadnjih dneh pa so se v sindikatih ocenam o številu stavkajočih izognili. Pojasnili so le, da so k stavki pozvali ne le članstvo, ampak tudi ostale zaposlene in da so prepričani, da se ji bodo pridružili.

Klasična oblika stavke, da bi preprosto nehali delati, v javnem sektorju ni mogoča, saj morajo stavkajoči upoštevati zakonske omejitve in vrsto nalog, ko gre na primer za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja ali za mednarodne obveznosti, opravljati tudi v času stavke. V sindikatih tudi poudarjajo, da je stavka usmerjena proti vladi in ne državljanom, ki naj bi jo občutili v čim manjši meri.

Stavka bo potekala na delovnih mestih, njena oblika pa bo prilagojena delovnemu mestu in okolju, kjer zaposleni opravljajo svoje naloge. Ponekod naj bi bilo delo upočasnjeno, potekalo naj bi z manjšo intenzivnostjo, nekatere naloge in dela naj bi počakale na konec stavke. Spet drugje, denimo v policiji in carini, naj bi bili pri nekaterih postopkih bolj temeljiti kot sicer. To pa bi, vsaj na večjih mejnih prehodih, lahko imelo za posledico tudi zastoje.

Kako natančno bo stavka potekala in v kolikšni meri jo bodo občutili državljani, bo bolj jasno čez dan. Glede na nekatere javnomnenjske raziskave in komentarje, ki so spremljali napoved stavke, pa ji precejšen del javnosti ni naklonjen.

Policisti ne bodo izrekali kazni za prekrške, cariniki bodo temeljiti

Kot za večino ostalih poklicev javnega sektorja tudi za policiste in carinike v času stavke veljajo omejitve, saj predpisi za primer stavke določajo nujne naloge, ki jih morajo opraviti.

"Naloge, ki so povezane z varnostjo državljanov, bodo policisti opravljali vestno kot doslej. Tiste naloge, ki nimajo nujnega značaja, pa se bodo izvedle, ko bo stavka končana," je za STA pojasnil predsednik Policijskega sindikata Slovenije Branko Prah.

Stavka se bo po njegovih besedah poznala pri zadevah, ki so manjšega pomena. "Če v kakšnem križišču ne bo policista, bo morda potrebno čakati nekoliko dlje," je kot primer navedel Prah. Ob tem pa je dodal, da policisti ne bodo izrekali kazni za prekrške, ki jih sicer vsakodnevno kaznujejo, kar se bo poznalo v proračunu. Ukrepali bodo le takrat, ko so dolžni in jim to predpisuje zakon.

Podobno pravi generalni sekretar Sindikata policistov Slovenije Franci Frantar. Poudarja, da bodo naloge med stavko izvajali strokovno, zakonito in temeljito. "Pri nekaterih ukrepih bomo morda nekoliko bolj temeljiti kot običajno, po drugi strani nas bo na cestah mogoče manj, odvisno od poteka pogajanj," je za STA dejal Frantar.

V sindikatu policistov so sicer že pred dnevi javno pozvali zaposlene v policiji, naj se v okviru zakonskih možnosti odločajo za izrekanje milejših ukrepov, opozoril in opominov, namesto denarnih kazni. Tega pa se bodo držali tudi vnaprej.

Tudi zaposleni v carini bodo po besedah Dušana Miščevića iz Sindikata carinikov Slovenije opravili vse naloge, ki jih po zakonu morajo in to "z največjo mero profesionalnosti in ogromno angažmaja posameznikov", pri delu pa bodo zelo pozorni.

Stavkali bodo v večini upravnih enot in občinskih uprav

Sklep o stavki je sindikat državnih organov poslal vsem resornim ministrstvom, vsem občinskim upravam, upravnim enotam, službam vlade in državnega zbora ter sodiščem. Stavkajo tudi v precej občinskih upravah, med drugim tudi na ljubljanski občini, je pojasnil sekretar republiškega odbora sindikata državnih organov Drago Ščernjavič.

Koliko zaposlenih bo dejansko stavkalo, še ne more oceniti, k stavki pa je bilo pozvanih več kot 15.000 zaposlenih v javni upravi. Tudi podatka o tem, ali se bodo stavki pridružili tudi delavci na ministrstvih, Ščernjavič nima, saj so to tudi notranji dogovori, "marsikje pa se vleče tudi strah in tudi že razni interni pritiski".

Stavka naj bi potekala kombinirano. Zaposleni naj bi začeli stavkati kot zbor delavcev, stavko pa lahko nadaljujejo na svojem delovnem mestu, kar pomeni, da delajo z zmanjšano delovno intenzivnostjo. Na vprašanje, kako bo stavka izgledala v praksi, katere storitve lahko državljani pričakujejo in katerih ne, pa Ščernjavič še ne more odgovoriti. Teh navodil od delodajalca namreč še ni. Glede na to denimo potrdila za izdano vozniško dovoljenje lahko ne bi dobili, je dejal predsednik sindikata državnih organov.

Delo v bolnicah se v času stavke ne bo bistveno spremenilo

Stavki dela javnega sektorja so se pridružili tudi sindikati delavcev s področja zdravstva, z izjemo sindikata delavcev v zdravstveni negi. Po napovedih sindikatov se delo v bolnicah ne bo bistveno spremenilo. Zdravniki bodo po pojasnilih Fidesa stavkali tako, da bodo enkrat tedensko izkoristili eno uro za posvetovanja o poteku pogajanj.

Kot so pojasnili na Fidesu, se bo to v praksi poznalo tako, da bodo enkrat tedensko izkoristili uro priprave na delo, ki jim sicer pripada po kolektivni pogodbi, vendar je praviloma ne izkoristijo, ter to uro namenili posvetovanju o poteku pogajanj.

Stavki se pridružujejo tudi člani Sindikata v zdravstvu Slovenije, sindikata sevalcev in sindikata laboratorijske medicine Silmes. Vsi so namreč del konfederacije sindikatov Pergam.

Predsednik sindikata sevalcev Robert Kokovnik napoveduje, da radiološki inženirji pri izvajanju stavke ne bodo tako striktni, kot bi lahko bili, saj si ne morejo privoščiti takšne "ignorance do bolnikov". Tako bodo redno obravnavali naročene bolnike in nujne primere.

Po besedah predsednika sindikata v zdravstvu Matije Cevca se stavka pri delu na oddelku ne bo poznala. Pri ambulantni dejavnosti bodo zdravniki opravljali urgentno delo in obravnavali vse bolnike, ki morajo biti obravnavani v roku treh mesecev. Ob začetku stavke tako ne pričakuje izpada rednega dela.

Predsednik Silmesa Stane Tomšič je zatrdil, da bodo člani njegovega sindikata zagotavljali zdravstveno varstvo. V dogovoru z nosilci dejavnosti, torej zdravniki, pa se bodo dogovarjali za dodatna dela.

Po napovedih predsednika sindikata zdravstva in socialnega varstva Zvonka Vukadinoviča večina zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih ne bo stavkala, izjema so le trije zavodi. Sicer pa se ne bodo njegovi člani pridružili niti stavki v teh zavodih.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so se dogovorili, da bodo posamezni sindikati natančno sporočili načrte za izvedbo stavke in da bodo predstavniki sindikatov s predstojniki posameznih enot sodelovali pri konkretnem razporedu dela ter jih seznanili o številu stavkajočih in organizaciji sestankov v času stavke. Prav tako so se strinjali, da se delo stavkajočih veže na vsebino dela zdravnikov, so sporočili iz kliničnega centra.

Na sestanku med predstavniki sindikatov, ki delujejo v UKC Maribor, in vodstvom zavoda pa so se dogovorili, da se bodo predstavniki sindikatov dnevno sestajali z vodstvom zavoda in se dogovarjali o nadaljnjem poteku stavke. Stavka bo po njihovem dogovoru potekala umirjeno, predvsem pa tako, da bolnikom ne bo povzročala škode, da bodo zastoji pri delu čim manjši, pozornost do bolnikov pa največja.

Sicer pa je delo zdravnikov v času stavke podrobno opredeljeno v zakonu o stavki, zakonu o zdravstveni dejavnosti in zakonu o zdravniški službi.

Po zakonu o zdravstveni dejavnosti zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci ne smejo zapustiti delovnega mesta, dokler ne dobijo nadomestitve, čeprav je njihov delovni čas potekel, če bi to pomenilo nevarnost za zdravje ljudi. V času stavke morajo tako zdravstveni delavci zagotavljati bolnikom nujno medicinsko pomoč, nego in oskrbo.

Poleg tega je zdravnik v času stavke dolžan opravljati še vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti ter bolnike, starejše od 65 let, vse zdravstvene storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom, ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni.

Stavka tudi večina centrov za socialno delo

Danes so stavko začeli tudi zaposleni na večini centrov za socialno delo, predvidoma več kot polovica zaposlenih, je za STA povedal predsednik sindikata centrov za socialno delo Perica Radonjić. Zaposleni bodo po njegovih besedah zagotavljali le nujno socialno pomoč ter socialne transferje, ki so uporabniku edini vir preživetja.

Zaposleni na centrih za socialno delo bodo zagotavljali nujne storitve, o katerih bodo uporabniki primerno obveščeni. Po telefonu jim bodo strokovni delavci posredovali informacije o stavki, kljub navodilom bodo tudi sami presojali o nujnosti primerov.

Poleg nujnih primerov bodo sprejemali tudi vloge za dodelitev socialnih transferjev, je pojasnil Radonjić.

Po njegovih besedah ima sindikat centrov za socialno delo članstvo v približno polovici centrov za socialno delo, pri stavki pa so se jim pridružili tudi centri za socialno delo, ki sindikalno niso organizirani. V skladu z zakonom o stavki lahko na teh centrih za socialno delo večina zaposlenih (več kot 50 odstotkov) formirajo stavkovni odbor in delodajalcu napove stavko.

Sindikat centrov za socialno delo je sicer ob napovedi stavke k tej pozval še ostale zaposlene na centrih za socialno delo. Na večini centrov se tako po besedah Radonjića enotno odločajo za stavko tako člani kot nečlani sindikata centrov za socialno delo. Stavkali bodo tudi nekateri zaposleni, ki so člani sindikatov, ki ne bodo stavkali. Med temi so člani sindikata zdravstva in socialnega varstva.

Poleg nujne socialne pomoči morajo centri, ki izvajajo storitev pomoč družini na domu, izvajati celoten nabor storitev, povezanih s pomočjo pri temeljnih dnevnih opravilih. Opravljajo tudi opravila znotraj nalog, ki sodijo v gospodinjsko pomoč, so v sporočilu za javnost pojasnili na ministrstvu.

Na centrih morajo zagotoviti izvajanje delovnih postopkov, sprejem vlog in odločanje v zvezi z večino socialnih transferjev, tudi z otroškim dodatkom in državno štipendijo. Vsi socialnovarstveni programi, ki imajo nastanitveni značaj, se izvajajo v celoti, med drugim krizne namestitve, materinski domovi in interventna služba.

Na vseh 62 centrih za socialno delo je zaposlenih okoli 1000 socialnih delavcev, stavki naj bi se jih pridružilo krepko več kot polovica, ocenjuje Radonjič. Ob tem si po njegovih besedah v sindikatu želijo, da bi stavka potekala čim krajši čas. Vsem uporabnikom se Radonjič opravičuje za neprijetnosti, ki jih bodo v času stavke deležni.