Deset let vojaškega vikariata v Slovenski vojski

Slovenija | 25.09.2010, 16:30

Ob deseti obletnici ustanovitve Vojaškega vikariata so v Šentvidu nad Ljubljano pripravili praznovanje s kulturno-duhovnim programom in ekumenskim bogoslužjem. Uvod vanj je bil sprejem za cerkvene dostojanstveniki iz Slovenije in tujine, predstavnike vlade, državnega zbora, Slovenske vojske in drugih ustanov v prostorih ministrstva za obrambo.

V Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, so s slavnostno akademijo obeležili 10. obletnico Vojaškega vikariata. Ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres je v nagovoru dejal, da „duhovna oskrba vojakov sodi v področje, ki bi ga lahko označil kot zagotavljanje dostojanstva človeške osebe bodisi vojakov samih ali pa tistih ljudi, s katerimi se bodo vojaki srečevali, tudi tistih, proti katerim se bodo morali bojevati.“ Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič pa da „pripadniki osebja Vojaškega vikariata visoko izobraženi in usposobljeni predstavniki Rimskokatoliške in Evangeličanske cerkve, omogočajo vsem pripadnikom in pripadnicam Slovenske vojske, ne glede na njihovo veroizpoved, da navežejo stik z duhovnikom njihove vere, če se za to želijo izraziti. Ta razsežnost naše celostne skrbi za pripadnika Slovensko vojsko postavlja med druge razvite vojske.“

Slovesnosti v Zavodu svetega Stanislava so se udeležili številni predstavniki verskega in političnega življenja. Med njimi apostolski nuncij v Sloveniji msgr. ddr. Santos Abril y Castello, novomeški škof Andrej Glavan, pomožni škof ameriške vojaške nadškofije msgr. Richard Spencer in mnogi drugi. Vojaški vikar msgr. dr. Jože Plut je v svojem pozdravnem nagovoru dejal, da morajo sodelavci v duhovni oskrbi z vojaki živeti, da jim lahko služijo v vseh situacijah. „Smo namreč varuhi človekovega dostojanstva in spremljevalci vojakov in ujetnikov v najhujših trenutkih življenja, med njimi smo kot znamenje upanja in Presežnega, smo poslušalci v človekovih najbolj intimnih doživljanjih – ko človek ostane „sam s svojim Bogom“ ... Svetovalci s področja etike, morale in religijskih vprašanj smo in smo tisti po katerih država - kot po predstavnikih določene Cerkve ali verske skupnosti – vojakinjam in vojakom omogoča živeti po vesti in veri tudi z možnostjo udeležbe pri bogoslužju. Spoštujemo različnost svetovnih nazorov in verske pripadnosti, nadvse cenimo človekovo svobodo in zavračamo prozelitizem, zavedamo se, da je enakopravnost norma, da pa lahko enako obravnavanje različnih vodi v diskriminacijo, če se ne upošteva specifičnosti posameznega.“

Namestnica vojaškega vikariata za Evangeličansko Cerkev mag. Vladimira Violeta Mesarič Jazbinšek pa je dejala, da človek ni le meso in kri. „Za premagovanje izzivov so potrebni tudi krepak in zdrav duh, trezen in izostren um, znanje, ki ga pridobivamo z učenjem in usposabljanjem ter skozi lastne izkušnje in izmenjavo le-teh z drugimi. Upoštevanje vse to, ob upoštevanju človekovega dostojanstva in njegovih neodtujljivih pravic, kamor spada tudi svobodno izražanje veroizpovedi in svetovnonazorskega prepričanja, ob vedenju, da je vsak izmed nas poklican k odgovornosti za zagotavljanje svobode in miru, pravice in pravičnosti doma in v svetu, katerega del smo, čutimo v sebi veliko pripravljenost in veselje, služiti svojemu bližnjemu v duhu največje zapovedi, torej truditi se »Stati inu obstati« tudi v naprej.“

Zbrane sta nagovorila tudi ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič in načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor mag Alojz Šteiner. Prva je izrekla iskrene čestitke ob deseti obletnici Vojaškega vikariata z besedami: „Čestitamo vam ob pomembnem mejniku vašega delovanja. Zavedamo se, da predstavljate tisti del naše velike družine v obrambnem sistemu, ki posebej tankočutno gleda na sočloveka in soborca ter si prizadeva za etiko, strpnost in dobronamernost v naših medsedbojnih odnosih. Zahvaljujemo se vam za vse, kar ste dali in dajete našemu kolektivu.“ Ministrica je še poudarila, da je delo vojaka, podčastnika, časnika Slovenske vojske naporno in stresno, usmerjeno v dobro sočloveka in v službi domovine. „Verska pripadnost in želja po duhovni oskrbi sodita med zelo osebne odločitve in potrebe vsakega odraslega posameznika – in v Slovenski vojski si ju prizadevamo čim bolj spoštovati.“ Genaralmajor Šteiner pa, da je etika bistvena pri zagotavljanju duhovne oskrbe in velja za filozofsko disciplino. „Področje etike, kamor nedvomno sodi tudi skrb za duhovno dobrobit posameznika, je danes ravno tako aktualno ali pa celo veliko bolj, kot je bilo kdajkoli prej. Lahko rečemo, da smo tudi v Slovenski vojski na tem področju nedvomno dosegli napredek,“ je povedal Šteiner in dodal, da prisotnost pripadnikov Vojaškega vikariata na mednarodnih operacijah in misijah v moralni stiski lahko pogosto pomaga pri iskanju bistva človekovega poslanstva.

Po ekumenskem bogoslužju sta zbrane nagovorila še predsednik slovenske škofovske konference nadškof msgr. Anton Stres in evangeličanski škof mag. Geza Erniša.

Zagotoviti duhovno oskrbo pripadnikom Slovenske vojske, še posebej v kriznih stanjih in razmerah širom tega sveta in v domovini je več kot odlična priložnost za slehernega pripadnika Slovenske vojske, da uveljavi pravico do takega načina življenja, ki je v skladu z njegovo vestjo in njegovim nazorom, je poudaril škof Erniša in dodal: „Verjamem, da smo preboleli mnoge otroške bolezni in da so nabrane mnoge izkušnje in znanja, ki pomenijo nove razsežnosti za še boljše delo v korist slehernega pripadnika Slovenske vojske in njihovih družinskih članov na podlagi visokih etičnih in moralnih standardov, ki upoštevajo tako versko, kakor tudi kulturno in kulturološko raznolikost posameznika in njegovega življenja znotraj narodnostne, državne ali verske različnosti.“

Nadškof Stres pa je dejal, da je duhovna oskrba bogato in zahtevno delo, hkrati pa tudi nujno in nepogrešljivo. „Vojak je in ostaja človek v vseh svojih razsežnostih, med katerimi duhovna in religiozna nikakor ni postranskega pomena. Hkrati pa so zahteve in okoliščine vojakovega delovanja izjemne in zato posebno zahtevne, kar mu narekuje, da je na te izjemne trenutke vedno pripravljen,“ je povedal nadškof in dodal, da je glede na to bila razumljiva in pravilna odločitev Katoliške cerkve, da je pred desetimi leti uvedla posebno in specializirano duhovno oskrbo slovenskih vojakov po zgledu vseh demokratičnih držav. V nadaljevanju nagovora je nadškof povedal, da duhovna oskrba prebuja in utrjuje v vojakih moralno in etično zavest o svojem lastnem dostojanstvu in dostojanstvu drugih.

„K človekovemu dostojanstvo sodi tudi to, da si zastavlja moralna in etična vprašanja. Samo on je namreč svoboden in ima na izbiro več odprtih možnosti, med katerimi se mora odločiti. V tem je tudi smisel naše svobode: da se lahko svobodno, po lastni presoji in iz lastne odgovornosti odločimo za dobro, pošteno in pravilno ravnanje, da ne bomo poteptali človeškega dostojanstva ne v sebi ne v drugih. Moralna vprašanja si zastavlja in si jih tudi mora zastavljati vsak, ne glede na to, kakšno delo opravlja in kakšne so njegove naloge. Seveda pa je v nekaterih poklicih to še posebno pomembno. Čim večja je odgovornost, ki jo človek nosi, čim težje ali usodne so lahko posledice njegovih dejanj, tem bolj je pomembno, da sprejema moralno pravilne odločitve. Državnik, ki vodi svetovno velesilo, znanstvenik, ki ima opravka s prestopki, ki bi lahko povzročili strahotne posledice, morajo biti razsodni, tenkočutni in odgovorni ljudje. Med te poklice, kjer je jasna tenkočutna moralna zavest še posebno pomembna, sodi tudi vojaški in policijski poklic. Samo policistom in vojakom je namreč dovoljeno, da v določenih okoliščinah uporabijo silo in orožje, kar ima lahko tudi najtežje posledice. Zato je tako pomembno, da je moč in to orožje v rokah moralno in etično zavednih in odgovornih ljudi," je povedal nadškof Stres in svoj nagovor sklenil z besedami: "V okoliščinah, ko je etična zavest šibka in zavest o vrednotah, ki jih je treba brezpogojno spoštovati, velikokrat nejasna, je delo vojaških duhovnikov in pastoralnih delavcev v Slovenski vojski nenadomestljivo. Vojaka brez vrednot ali poveljnika, ki je nesposoben odločitve za to, kar je etično in moralno prav, si sploh ne smemo predstavljati. Zato razumemo tudi prizadevanje katoliških in evangeličanskih pastoralnih delavcev za uveljavitev in najširše spoštovanje etičnega kodeksa pripadnikov Slovenske vojske.“

Slavnostni akademiji je sledila sveta maša v Zavodu svetega Stanislava. Še pred tem pa sta na ministru za obrambo ministrica dr. Ljubica Jelušič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor mag. Alojz Šteiner pripravila sprejem ob 10. obletnici ustanovitve Vojaškega vikariata. Sprejema so se udeležili cerkveni dostojanstveniki iz Slovenije in tujine, predstavniki vlade, državnega zbora, Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo ter drugih institucij.

V svojem nagovoru se je ministrica za obrambo zahvalila predstavnikom Vojaškega vikariata, ki našim pripadnikom in pripadnicam vedno in povsod v vseh oblikah stisk pomagajo in ki so največ pripomogli k temu, da lahko po 10. letih rečemo, da imamo vikariat in urejeno versko oskrbo v Slovenski vojski. Spomnila se je tudi začetka vzpostavljanja duhovne oskrbe, pomena podpisa sporazumov in zaslužnih ljudi, ki so takratna prizadevanja razumeli in podprli. Kot je povedala ministrica, je pomembno, da se je ob vzpostavitvi duhovne oskrbe v Slovenski vojski kot temeljne človekove pravice spoštovalo temeljni načeli, in sicer ločitev cerkve od države in enakopravnosti verskih skupnosti, ki sta glavno vodilo še danes. "V moderni, sodobni vojski je potrebno skrbeti za pravice in potrebe vsakogar, ne glede na to, koliko je ljudi, ki te pravice uveljavljajo", je poudarila ministrica.

Samo zavedanje, da je potrebna verska oskrba naših pripadnikov, se je začelo že dosti prej. Ministrica za obrambo je ob tem spomnila, da so že med osamosvojitveno vojno, v dnevih težke preizkušnje naše države, pripadniki cerkve razumeli svoje poslanstvo in obiskovali pripadnike takratne teritorialne obrambe, jih bodril in jim stal ob strani. Tudi v teh desetih letih je bilo veliko dejavnosti vikariata namenjeno pripadnikom in pripadnica v mednarodnih operacijah in misijah. "Pripadniki vikariata ne samo, da oskrbujejo naše pripadnike na misijah, ampak so tam z njimi in doživljajo iste, svetle in temne trenutke delovanja na misijah," je poudarila ministrica. "Prav z vašo pomočjo velikokrat vzpostavimo mrežo in stike tudi z njihovimi družinami". Kljub vsem možnim oblikam stikov, ki nam jih omogočajo sodobna komunikacijska sredstva, ostaja še vedno izredno pomemben prav oseben, človeški stik, skrb in pripravljenost pomagati kot velika družina.

Nadškof msgr. dr. Anton Stres je v svojem nagovor povedal, da je mogoče s perspektive nekaterih drugih vojska 10 let kratko obdobje, za nas pa je to pomembna obletnica, saj smo mlada država, ki je zelo hitro uvidela, kako pomembna je duhovna oskrba tudi v Slovenski vojski. Gre za pravico in predvsem za možnost, ki je s tem dana in je izraz velike potrebe naših vojakinj in vojakov, je poudaril nadškof. Ob tej priložnosti je izrekel tudi priznanje in čestitke za obletnico z željo, da bi lahko vsi skupaj v medsebojnem razumevanju in sodelovanju to delo še okrepili in zagotovili vse tisto, kar naši vojaki v domovini ali tujini pričakujejo.

Škof Evangeličanske cerkve mag. Geza Erniša je zbrane nagovoril z besedami, da se vsaka, tudi tista najdaljša pot začne s prvim korakom in prvi korak je bil položen pred desetimi leti. Izrazil je zadovoljstvo, da lahko vsi skupaj hodimo to pot duhovne oskrbe, prijateljstva, ekumenizma, ki nas povezujejo in omogočajo, da skupaj opravljamo to pomembno poslanstvo. "Vsak korak, ki vodi k človeku in zagotavlja človekove pravice, je korak v pravo smer," je še poudaril evangeličanski škof. Izrazil je upanje in željo, da se bo ta skupna pot nadaljevala tudi v prihodnje za vse tiste, ki to duhovno oskrbo spoštujejo in potrebujejo, ter se ob tem zahvalil za vse narejeno v imenu evangeličanske cerkve.

Letos mineva 10 let od podpisa Sporazuma med Slovensko škofovsko konferenco in Vlado Republike Slovenije 21. septembra 2000 in podpisa Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Evangeličansko cerkvijo 20. oktobra 2000 o duhovni oskrbi v Slovenski vojski. Duhovna oskrba je v desetih letih postala pomemben del celostne skrbi ter podpore za pripadnike in pripadnike Slovenske vojske tako doma kot tudi v tujini. Pomeni uresničevanje ustavno zagotovljenih človekovih pravic do duhovne oskrbe za vse tiste pripadnike in pripadnice Slovenske vojske, ki si tega želijo.

V Vojaškem vikariatu je zaposlenih 13 pripadnikov in pripadnic, duhovnikov in pastoralnih asistentov. V okviru vikariata za zagotavljanje duhovne oskrbe pripadnikov Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo skrbita tudi dva evangeličanska duhovnika.