Kardinal Rode: Hvala vsem, ki ste mi stali ob strani v tistem viharnem ljubljanskem obdobju
Cerkev na Slovenskem | 12.09.2010, 01:08
V ljubljanski stolnici svetega Nikolaja je bila v soboto popoldne slovesnost zlate maše kardinala Franca Rodeta. Pridigal je mariborski nadškof Franc Kramberger, ki je dejal, da je Rode v času nadškofovske službe v Ljubljani s svojim neutrudnim delom in intuitivnim uvidom v prihodnost postavljal kažipote Cerkvi na Slovenskem.
Slovesnosti v ljubljanski stolnici svetega Nikolaja so se udeležili številni duhovniki, vsi slovenski škofje in tudi beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Nadškof Kramberger, ki tudi sam letos obhaja 50 let mašništva je opisal življenje kardinala Rodeta in mu že v začetku izrekel zahvalo, „da se je na Kristusov klic odzval, mu ostal neomajno zvest v vseh preizkušnjah, ki so zaznamovale njegovo duhovniško pot od vsega začetka. In prav te preizkušnje so ojeklenile njegovo voljo in določitev za duhovništvo ter ga usposobile za junaško zvestobo Kristusovemu poslanstvu. Že v mladosti je okusil trdoto 20-letnega pregnanstva iz domovine. A po Božji previdnosti ga je prav ta pot privedla v Pariz, kjer je končal teološki študij z doktoratom in prejel duhovniško posvečenje pred 50. leti. Toda ljubezen do domovine, do slovenskega naroda in zvestoba slovenskemu človeku, kar je nosil v sebi kot svetinjo in popotnico, vse to ga je privedlo domov v Slovenijo, kjer je kot teološki predavatelj 16 let bogatil študente teologije in druge mlade katoliške izobražence.“
Nadškof Kramberger: Bil je živa vest svojedobni družbi, s pokončnostjo Jezusovega predhodnika, s široko razgledanostjo, ...
V nadaljevanju je nadškof Kramberger spomnil, da je po šestnajstih letih bivanja v domovini odšel v Vatikan, kjer je leta 1981 prevzel službo v takratnem papeškem Tajništvu za dialog z neverujočimi, do imenovanja za novega ljubljanskega nadškofa pa je bil od njegove ustanovitve marca 1993 tajnik Papeškega sveta za kulturo. Nadškof se je nato ustavil pri imenovanju Franca Rodeta za ljubljanskega nadškofa metropolita. „Sedem let je vodil ljubljansko krajevno cerkev in kot predsednik slovenske škofovske konference Cerkev na Slovenskem. Sveti oče Benedikt XVI. se je tega spomnil v zlatomašni čestitki in našemu jubilantu zapisal: „Dobro vemo, da si se v tistem času trudil za obrambo človeškega življenja in družine, spodbujal k duhovništvu in posvečenemu življenju ter si prizadeval za pospeševanje katoliške vzgoje,“ je povedal mariborski nadškof in spomnil na besede generalnega ministra frančiškanskega reda p. Josea Rodrigueza Carbalo, ki je kot zlatomšani pridigar kardinalu Rodetu v baziliki Svetega Petra v začetku julija opisal Rodetovo oznanjevanje v času nadškofovske službe v Ljubljani: „Gospod kardinal takrat ste bili, kakor Janez Krstnik, kamor je stopil, tam se je dvignil prah! Bil je živa vest svojedobni družbi, s pokončnostjo Jezusovega predhodnika, s široko razgledanostjo, z neutrudnim delom in intuitivnim uvidom v prihodnost ste postavljali kažipote Cerkvi na Slovenskem in tudi slovenskemu narodu, čeprav, čeprav se je po vaših pridigah slišalo škripanje z zobmi v medijskih hišah ali kaki družbeni ustanovi. Kakor se je slišalo že v Jeruzalemski shodnici zoper svetega Štefana, ko je govoril poln Svetega Duha in moči,“ je povedal mariborski nadškof v pridigi kardinalu Rodetu.
Nadškof Kramberger: On nas je dal Cerkvi, ki mora velikokrat plačevati davek obtoževanja obrekovanja
Med velike uspehe dela v času škofovske službe kardinala Rodeta v Ljubljani je mariborski nadškof omenil vatikanski sporazum in prvo slovensko sinodo. Nato se je ustavil še pri imenovanju za prefekta Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. Papež Benedikt XVI. ga je 22. februarja 2006 imenoval za kardinala, kar je izvršil na konzistoriju 24. marca istega leta. Ob sklepu pridige pa je mariborski nadškof spomnil še na vse letošnje zlatomašnike, ki so se kardinalu v ljubljanski stolnici pridružili pri oltarju. „On nas je dal Cerkvi, ki mora velikokrat plačevati davek obtoževanja obrekovanja in zasramovanja tudi zaradi naše človeškosti. Torej njej smo vdani, po njej pa vsem ljudem. Vse kar smo in nosimo v svojem srcu je ena sama in velika milost.“
Nadškof Stres: Obdobje vašega vodenja ljubljanskega nadškofije in tudi Slovenske škofovske konference je pustilo globoke sledove
Ljubljanski nadškof Anton Stres pa je ob začetku svete maše kardinalovo duhovniško pot označil kot zvesto, požrtvovalno, pogumno in modro. „Obdobje vašega vodenja ljubljanskega nadškofije in tudi Slovenske škofovske konference ni najdaljše, je pa Cerkev na Slovenskem najmočneje zaznamovalo in pustilo globoke sledove. V tem obdobju ste na poseben način pokazali, kdo ste. Predan in požrtvovalen pastir Božjega ljudstva, pogumen bojevnik za resnico in pravico ter velik slovenski rodoljub.“
Kardinal Rode: Hvala vsem, ki ste mi stali ob strani v tistem viharnem ljubljanskem obdobju
Kardinal Franc Rode se je ob sklepu svete maše zahvalil vsem, ki so mu na tej poti pomagali, tako domači, kot duhovniki in škofje. „Hvala papeža Janezu Pavlu II., ki mi je zaupal odgovorno službo ljubljanskega nadškofa in kasneje prefekta Kongregacije za redovnike. Hvala vsem, ki ste mi stali ob strani v tistem viharnem ljubljanskem obdobju,“ je dejal kardinal in se ob sklepu zahvale obrnil tudi na Stvarnika: „Hvala Gospod za vso lepoto sveta, za mili in dobrosrčni slovenski narod, kjer so moje večstoletne korenine; hvala za narode, med katerimi sem živel, za njihove kulture in prelepe jezike, ki so me obogatili.“
