Nadškof Stres ob začetku šolskega leta daroval sveto mašo

Slovenija | 01.09.2010, 11:46

Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres je pred začetkom pouka dijakinj in dijakov Škofijske klasične gimnazije iz Šentvida daroval sveto mašo. V nagovoru po evangeliju je poudaril, da „delo, ki je pred nami, ki nas čaka, nas skrbi,“ mora temeljiti na zaupanju.

Danes je prvi šolski dan, z njim pa tudi novo veroučno leto. Medtem, ko ga je večina dijakov po državi začela s pozdravnimi nagovori učiteljev in ravnateljev so gimnazijci Škofijskih klasičnih gimnazij iz Šentvida in Želimelj novo šolsko leto začeli s sveto mašo. Že sinoči so novo šolsko leto s sveto mašo začeli v vipavski škofijski gimnaziji.

V šentviški župnijski cerkvi je somaševanje vodil ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, ki je zbranim mladim dejal, da kljub temu, da novo šolsko leto vzbuja nekaj skrbi, prinaša tudi nove izzive. „Po drugi strani pa je tudi trenutek setve, trenutek zaupanja,“ meni nadškof in poudarja, da mora „delo, ki je pred nami, ki nas čaka, nas skrbi,“ temeljiti na zaupanju.

Nadškof je sicer svoj nagovor usmeril na sejalca iz svetega pisma: „Za vas dijakinje in dijaki pa je posebej aktualna podoba zemlje, kamor seme pade. In Jezus svari pred tremi primeri, ko setev ni uspešna, zato ker zemlja ni pripravljena, da bi to setev sprejela.

Prva taka podoba je podoba zbite, shojene poti. Kakor vemo zemljo moramo najprej zrahljati, da lahko sprejme vase seme. Tako moramo biti tudi mi najprej odprti, zato kar slišimo, moramo res znati prisluhniti, imeti pozitivni odnos do vsega tega, kar bomo v tem letu slišali, da bomo pustili, da se nas dotakne.

Druga podoba je podoba plitve zemlje. Plitva zemlja je tista, kjer sicer seme hitro požene, zelo lepo kaže ampak temu semenu manjka globokih korenin, manjka vztrajnosti. Ni dovolj, da pustimi, da se nas stvari na hitro dotaknejo in jih hitro pozabimo, ampak to zahteva od nas vztrajnost, zvestobo, potrpljenje in potrpežljivost.

Tretja podoba pa je podoba bujnega rastlinja. To je tista zemlja, ki je sicer zelo rodovitna, ampak tam raste toliko raznih stvari, da seme Božje besede ne more najti prostora pod soncem, ker je drugih stvari preveč. To je opozorilo, to je spodbuda, da znamo različne dejavnosti, ki jih bomo tudi v tem letu imeli, s katerimi se bomo ukvarjali, da jih znamo res razporediti in da znamo tistemu, kar je najpomembnejše dati res prvo in najpomembnejše mesto. Ne smemo dovoliti, da nas drugorazredne ali tretjerazredne stvari, ki nas zanimajo tako prevzamejo in preglasijo in nam ne pustijo, da bi res posvetili in si rezervirali čas za tisto, kar je najpomembnejše in kar je naša prva dolžnost.

Četrti primer pa je tisti, ki si ga vsi želimo in je pozitiven primer. To je primer, ko seme pade v rodovitno zemljo in obrodi obilen sad. To pa je tisto kar si mi vsi želimo. In da bi do tega prišlo je na mestu opozorilo iz današnjega berila, kjer apostol Pavel spodbuja vse -, ki delajo na Božji njivi, vsi, ki delajo v vzgojnem procesu, vsi, ki delamo pri oznanjevanju Božje besede, vsi, ki sejemo na takšen ali drugačen način - k sodelovanju, enotnosti, edinosti, medsebojni podpori, medsebojni solidarnosti, povezanosti in pomoči. Če bomo torej znali vsi sodelovali, če bomo vzgojitelji in učitelji velikodušni in potrpežljivi v svojih prizadevanjih in če boste vi drage dijakinje in dijaki res podobni tisti rodovitni, odprti zemlji, ki zna sprejeti seme dobrega nauka, plemenitih zgledov in koristnega znanja in vedenja, potem se bomo lahko zopet čez toliko mesecev veselili sklepa tega šolskega leta in bomo zopet lahko z veseljem pričakovali nove počitnice. Ampak to je še daleč, prej nas čaka trdo delo, prej nas čaka veliko naporov in prizadevanj.“