Pesem slovenske dežele
Oddaje | 21.08.2010, 18:00
… je naslov zgoščenke Glasbenonarodopisnega inštituta. Na njej je zbranih nekaj neprecenljivih dokumentov naše duhovne dediščine, ki so sad več kot štiridesetletnega terenskega in znanstvenoraziskovalnega dela dr. Zmage Kumer. Zgoščenko smo predstavili v oddaji Pevci zapojte, godci zagod'te.
Pesem slovenske dežele je naslov knjige dr. Zmage Kumer, dolgoletne sodelavke Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani, ki je izšla leta 1976. V njej je objavljenih 537 notnih in besedilnih zapisov slovenskih ljudskih pesmi s celotnega slovenskega etničnega ozemlja. Bralcu je skušala približati tudi živo zvočno podobo ljudskega petja, zato sta bili knjigi dodani dve gramofonski plošči s posnetki petindvajsetih pesmi. Plošče ob knjigi so bile za tisti čas novost. Čeprav dr. Zmage Kumer ni več med nami, se je Glasbenonarodopisni inštitut odločil, da bo v letu 2009, ko bi bila velika znanstvenica praznovala 85 let, pripravil novo zgoščenko zvočnih primerov iz njene knjige. Sprva je bil za zgoščenko načrtovan enak izbor posnetkov, kot jih je že leta 1976 pripravila avtorica, a so vključili tudi nekatere nove pesmi, toda le tiste, ki jih je avtorica objavila v knjigi. Pri tem so sledili knjigi in avtoričinim zamislim – zastopana naj bi bila vsa poglavja zbirke in vse slovenske pokrajine, prikazani različni načini petja, vsebinsko raznolike pesmi in predstavljene vsaj nekatere pevske osebnosti. Zgoščenka Pesem slovenske dežele, vsebuje štiriindvajset dokumentarnih, arhivskih posnetkov, ki zaradi starosti, vsi niso tehnično najboljši. Avtorji zgoščenke in izbora zvočnega gradiva iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU so dr. Mojca Kovačič, dr. Drago Kunej in dr. Marko Terseglav.
V uvodu oddaje smo slišali Brate Kapus iz Jakov Dola na Štajerskem in fantovsko pesem, zapeto v načinu značilnega moškega triglasja. Ob koncu posameznih kitic smo lahko v zgornjem glasu zasledili zametke petja na tretko. Takšen način petja, ljudsko štiriglasje, ko se nad vodilno melodijo pojavita še dva glasova, zasledimo tudi pri dvokitični ljubezenski pesmi iz Podkorena. Domačini iz Šentanela na Koroškem so se ubrali v petglasju, ki ga je bilo mogoče v drugi polovici prejšnjega stoletja slišati še v Savinjski dolini in na Koroškem. Družina Piko z Dolge Brde na Koroškem pa v šestglasju. Zapeli so Slomškovo pesem Hola, hola, fantje vstajajte, ki so jo prepevali kot jutranjico nevesti in ženinu.
Za klicanje deklet so imeli nekoč vasovalci svoje posebne pesmi ali verze, ki pa jih niso peli. Z njimi so hoteli le zbuditi dekletovo pozornost. Na Gorenjskem so tovrstnim verzom pravili kar kozje molitvice. V njih ni bilo prijaznega ogovarjanja, ampak šaljiva ali zaresna jezikavost, kadar so bile dekleta preveč izbirčna.
Podali smo se tudi v svet otroškega izročila. Slišali smo otroško izštevanko s Krasa, posneto leta 1959 v vasi Kopriva. Nato pa še porabsko varianto pesmi Stara baba, stari ded, ki je v različicah znana povsod po Slovenskem ter kolednico tepežkarjev iz Kapel na Štajerskem.
V oddaji smo slišali še leta 1961 posneto ljubezensko pesem iz Žižkov v Prekmurju, stanovsko pesem o kolarju iz Osluševcev na Štajerskem, zaporniško pesem, posneto v Beli Krajini, pa balado o lakomni krčmarici iz Zgornjega Tuhinja, dve pivski pesmi – eno iz Tuhinjske doline na Gorenjskem, drugo iz Velike Varnice na Štajerskem in dve rezijanski pesmi – ljubezensko in napev Sveta mati, vi sprosite, ki so ga Rezijani peli pri obredu križevega pota. Pesem nočnega čuvaja je zapela Ančka Lazar iz Zagorice na Dolenjskem, pevci iz Vrbe na Gorenjskem pa pripovedni napev Dva pregrešna Italjana. Motiv o zaljubljenem kosu in njegovih ljubicah smo slišali v napevu iz Porabja, o goljufivih gobarjih je govorila šaljiva pesem s Križa na Gorenjskem, oddajo pa smo sklenili z balado Stoji, stoji Ljubljanca, posneto leta 1961 v Češnjicah nad Blagovico.
Med štiriindvajsetimi dokumentarnimi posnetki iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, ki jih prinaša zgoščenka Pesem slovenske dežele, smo v oddaji Pevci zapojte, godci zagod'te zajeli značilne primere ljudske vokalne tradicije in predstavili enaindvajset vsebinsko raznolikih pesmi iz vseh slovenskih pokrajin.
Vabljeni k poslušanju oddaje in v naš avdio arhiv.
