Skupinska fotografija tabora otrok SSK 2010 - Ivarčko jezero
Učenje, šport, igre ... - lepo je bilo
| 18.08.2010, 08:15 Matjaž Merljak
14. Tabora slovenskih otrok v Libeličah pri Dravogradu se je udeležilo 40 otrok iz različnih držav. Nekateri so bili prvič, drugi drugič, nekateri že četrtič. Pogovarjali smo se s Francem in Lariso in Celovca, Elizabeto iz Dunaja, Jurijem in Omarjem iz Italije ter Henrikom in Anjo iz Anglije.
Jurij je prišel, da bi izboljšal slovenščino in spoznal nove prijatelje. Dejal je, da je zanimivo, da počnejo zanimive stvari. Omar je tudi prišel zaradi slovenščine. Doma govorijo slovensko, mama je Slovenka, hodi v slovensko šolo v Italiji. Na taboru se igrajo dosti športov: namizni tenis, nogomet, košarko. Tri ure na da se učijo slovenščino. Lepo je, je dodal.
Anja iz Bristola v Angliji je prišla, ker je oče našel prijavo na internetu, ji povedal, da je stvar v redu in je prišla. Njen oče je Slovenec in živi v Ljubljani. Na taboru se je naučila že nekaj malega, ampak je rekla, da ji ne gre, ne da bi pogledala v zvezek. In kdaj bo Anja govorila Slovensko? Pravi, da z očetom, s prijatelj iz Slovenije, v trgovini ali restavraciji. Ima tudi nekaj stikov s sorodniki v Sloveniji, Slovenija pa ji je zelo všeč: „Res je lepa, všeč mi je, še posebej gore in morje.“
Franc je prišel iz Celovca in je prišel že večkrat. To mu je svetoval profesor v šoli. Ni mu žal, da je to storil. Popoldne in zvečer igrajo igre, šport ali gredo na izlete. Lariso je tudi nagovoril profesor v slovenski gimnaziji v Celovcu. Doma ne govorijo slovensko.
Elizabeta je prišla iz Dunaja. V slovenski cerkvi je videla plakat in se je odločila, da bo prišla. Mama je iz Slovenije in od malega govori slovensko. Šole, ki je na Dunaju, ne obiskuje. V Libeličah je spoznala nove ljudi in spletla nova prijateljstva.
Henrik iz Anglije je na taboru že četrtič. Slovensko govori z mamo, kakšne šole ni obiskoval. Vsaj trikrat na leto pride v Slovenijo, ima tudi prijatelje. Na taboru mu je všeč druženje, nekaj je takih, ki so tu vsa štiri leta.
Pogovarjal sem se tudi z Matjažem iz Kanade. Zaupal mi je svoje vtis. Vsi so zagotavljali, da bodo še prišli na tabor.
.