Kulturni zaključek romanja

| 06.08.2010, 08:10 Matjaž Merljak

Tretji del 22. romanja treh Slovenij 1. avgusta 2010 na Svetih Višarjah je bil kulturni program. V njem so se spomnili slikarke Bare Remec, s pesmijo pa je program obogatil združeni zbor iz Ulma, Augsburga, Stuttgarta in Ravensburga pod vodstvom župnika Romana Kutina.

Povezovalec Stane Mihelič se je slikarke Bare Remec spomnil z naslednjimi besedami:

Že lansko leto je bil kulturni program naravnan na likovno umetnost, spomnili smo se Toneta Kralja. Letos pa se bomo spomnili akademske slikarke Bare Remec, ki se je rodila pred sto leti. Premnogi zamolčani umetniki si le počasi utirajo pot v vseslovensko zavest. Tako tudi Baro Remec večinoma poznajo le tisti, ki so imeli tesnejši stik s Slovensko literaturo, ki je nastajala v tujini. Pa je vendar kot diplomantka zagrebške likovne akademije v Ljubljani svoja dela razstavljala že pred vojno. Po vojni je delila usodo beguncev. Čeprav jo je zelo navdihovalo življenje najbolj prvinskih indijanskih ljudstev na severu in jugu Argentine, je neutrudno delala tudi za potrebe slovenske skupnosti in opremila vrsto izdaj Slovenske kulturne akcije. V Buenos Airesu je ustanovila celo Umetniško šolo, na kateri je tudi poučevala. Kot cenjena in priznana umetnica je razstavljala v najelitnejših galerijah Buenos Airesa. Umrla je leta 91, ne da bi še kdaj videla Slovenijo in svoje belo mesto, rodno Ljubljano. Njej v spomin nam bo zbor zapel koroško ljudsko v priredbi skladatelja Pavla Kernjaka: Roz, Podjuna, Zila.

Med kulturnim programom so zbrane pozdravili poslanec v Evropskem parlamentu Lojze Peterle, Mojca Kucler – Dolinar pa je prisotne opogumljala, da vsak izpolni svojo vlogo, ki jo ima v življenju.

V imenu Svetovnega slovenskega kongresa je pozdravil tudi Tomaž Pavšič.

Bovčani so na Višarje hodili že od nekdaj. Zbiratelj domačin Edvin Trinko iz Loga pod Mangartom in arhivska zbirka podobic Semeniške knjižnice Ljubljanskega semenišča – njen ravnatelj je dr. Marijan Smolik –, ter ob pomoči specialistke dr. Maje Lozar Štamcar, pa so bovškemu društvu Ars omogočili pripravo razstave upodobitve višarske Matere Božje na podobicah, razglednicah in bakrorezih – ob 650. obletnici Svetih Višarij, ki je sedaj razstavljena na Višarjah, pred tem je bila v Bovcu, so jo pripravljeni predstaviti še kje.