DZ ponovno o družinskem zakoniku
Slovenija
Pred nami je nadaljevanje obravnave predloga družinskega zakonika, na katero Civilna iniciativa za družino in pravice otrok še vedno ni povabljena. Pri tem naj povemo, da je Socialna zbornica Slovenije je v pripombah na predlog družinskega zakonika jasno izrazila, da nasprotuje porokam istospolnih.
Brane Blut je v imenu zbornice že oktobra lani poslal na Ministrstvo za delo in družino njihove pripombe. Ta informacija do zdaj ni bila znana javnosti. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je namreč Zavodu kul.si v okviru zahteve za posedovanje informacij javnega značaja posredovalo večje število dokumentov. Med njimi so našli tudi pripombe k predlogu ideološko spornega družinskega zakonika, ki jih je poslala Socialna zbornica Slovenije.
V njih predlagajo, da se za registracijo istospolnih partnerskih skupnosti še naprej uporablja Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti. To pa tudi zato, ker so na ta zakon napovedane referendumske pobude iz različnih strani, ki bodo vse odložile sprejem tega zakona, je zapisano na spletni strani 24kul.si. »Družinski zakonik se sprejema že odločno predolgo in se ga je do sedaj zaustavljalo zaradi istih pomislekov glede navedenega vprašanja, zaradi česar menimo, da preveč zavira ostale dele tega zakona, ki so nujni za napredek storitev in dela na področju socialnega in družinskega varstva«, so še zapisali na socialni zbornici. Menijo tudi, da ni pravne podlage za popolno izenačitev istospolne partnerske skupnosti z zakonsko zvezo.
Glede posvojitve otrok v istospolne skupnosti pa so zapisali, da 14. člen Ustave določa, da so vsakomur, ne glede na katerokoli osebno okoliščino, zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine. Med temeljnimi človekovimi pravicami pa nikjer ni navedena pravica do posvajanja otroka. V 55. členu Ustava določa, da je odločanje o rojstvih svojih otrok svobodno, država pa mora zagotavljati možnosti za uresničevanje te svoboščine. Gre torej za svoboščino o odločanju o rojstvih svojih otrok in ne za pravico do otroka. Pravica do otroka torej ni temeljna človekova pravica in nihče ne more zahtevati od države, da mu mora to uresničiti, so še zapisali na Socialni zbornici Slovenije.
