Kopčavar Guček: Dežurstvo je za zdravnika ogromna žrtev!
Te dni so v ospredju medijskega poročanja problemi v zdravstvu. Vlada in zdravniški sindikat Fides se ne moreta dogovoriti o ureditvi plačila nadurnega dela, zato se lahko zgodi, da zdravniki po prvem septembru ne bodo več pripravljeni opravljati dela prek polnega delovnega časa.
Zanimalo nas je, kaj za zdravnika pomeni dežurstvo, kakšna je specifika tega dela in kakšne so obremenitve v času dežurstev v primerjavi z rednim delom. Na naša vprašanja je odgovarjala zdravnica Nena Kopčavar Guček.
Najprej je opozorila, da ni v nobeni od pogajalskih skupin in gre res za njeno mnenje, saj je v zdravstvu že nekaj desetletij in si zato tudi pridržuje pravico do tega. Zadnje dogajanje - spor med vlado in Fidesom - jo navdaja z zaskrbljenostjo. Skrbi jo tako za paciente kot zdravnike: "Nikoli ne smemo pozabiti, da tudi zdravniki lahko postanejo pacienti, obratno pa ne gre."
Kaj za zdravnika pomeni dežurstvo?
"Dežurstvo je za zdravnika pravzaprav ogromna žrtev in odrekanje," poudarja Kopčavar Gučkova. Postregla je z izračunom, da samo dežurstva v delovni dobi zdravnika predstavljajo pet let. "Tukaj se skrivajo družinski prazniki, rojstni dnevi, obletnice, tukaj se skrivajo nepričakovane dolžnosti za nadomeščanje kolegov, ki zbolijo, za nadomeščanje kolegov med dopusti, za nadomeščanje kolegov med strokovnim izobraževanjem, tukaj se skrivajo božiči, nova leta, vse načrtovane aktivnosti, ki jih moraš opustiti." Kopčavar Gučkova pravi, da zdravniki prekomernega dežurstva ne štejejo kot privilegij, ampak dolžnost. "Odstopne izjave od nadnadur - jaz jim rečem z dvojim ‚nad‘, ker 170 ur smo seveda obvezni narediti, glede tega ni nobenih dvomov. Ampak odstopne izjave kolegov za nadure, ki so zakonsko nepredvidene in neopredeljene, dokazujejo, da nam do tega dežurstva pravzaprav ni."
Posploševanje v teh razmerah ne prinaša pozitivnih stvari
Kopčavar Gučkova pravi, da jo posploševanje, kako vsi slovenski zdravniki ogromno zaslužijo, boli, saj gre za pet, šest posameznikov, ki poleg zdravniškega dela opravljajo še vodstvene funkcije v zdravstvenih ustanovah. "Ali pa so edini in izjemen ekspert na slovenskem zdravstvenem področju," dodaja. "Poleg teh petih, šestih nas je v Sloveniji vsega samo 5000 in samo 2500 nas je takšnih, ki dežuramo. Preprosto računanje, da naj bi dežurstva 2500 Slovencev popravila ali pa uravnovesila zdravstveni proračun za dva milijona Slovencev, se ne izide."
Nadurno delo, kot pravi Kopčavar Gučkova, vpliva na kakovost življenja zdravnikov. Omenila je primer zdravniškega para z otroki, ki so še v vrtcu, in pojasnila, kako je, ko oba dežurata. "Ali sploh kdo pomisli, da je treba ponoči, v času praznikov ter ob sobotah in nedeljah, če ni starih staršev, najeti varstvo?" se sprašuje. Ob tem dodaja, da je tudi težko vzdrževati gospodinjstvo.
V Sloveniji je nedvomno premalo zdravnikov
Na vprašanje, koliko zdravnikov bi potrebovali, da bi opravili vse tisto delo, ki ga sicer opravljajo zdravniki z nadurnim delom, je Kopčavar Gučkova odgovorila: "Zaposlitev dodatnih zdravnikov ali uvedba izmenskega, turnosnega dela je dražja, kot če obstoječi zdravniki opravijo nadure. Ta podatek sem preverila pri ekonomistih. Število zdravnikov, ki naj bi Sloveniji manjkali glede na podatke iz Eurostata, je 2500, ne glede na stroko. Nekje drugje sem zasledila številko 550, tako da bo moj odgovor zelo širok - nekje med 550 in 2000." Zadnje izjave ministra za zdravje to po njenem potrjujejo.
