Boris Pahor: Nisem bil proti komunizmu kot komunizmu, ampak proti diktaturi!

| 12.08.2010, 11:44

V obsežnem intervjuju za tednik Demokracijo je Boris Pahor razčlenil svojo življenjsko pot med vojno in po njej. Poudaril je, da ni bil proti komunizmu kot komunizmu, saj lahko v demokraciji vsak pride na oblast, če dobi podporo na volitvah.

"Bil sem proti komunizmu kot diktaturi. Doživel sem že fašistično in nacistično diktaturo, zato nisem hotel sprejemati še komunistične, slovenske diktature. … Moje nesprejemanje je bilo literarno, je bilo kulturno. To sem dokazoval na podlagi narodne identitete. V osvobodilni boj sem šel zato, da bom reševal slovenstvo, sedaj pa bom nacionalnost izgubil v imenu nekega komunizma? To absolutno ne gre!"

Pahor se je dotaknil tudi svoje uspešne pisateljske poti. Med drugim je dejal, da bi mu "veliko pomenilo", če bi Nobelovo nagrado za književnost, za katero so ga predlagali Francozi, dobil na podlagi svoje knjige Nekropola, in sicer "zaradi vrednosti, ki jo je tudi tujina izrekla o knjigi" in ker se je "treba boriti proti diktaturam"."Dobil je ne bom", pravi Pahor, želel pa bi jo dobiti zaradi pričevanja o delovanju nacističnih taborišč, ki so bila delovna taborišča za politične zapornike. "Uporniki, ki smo se uprli nacizmu in zaradi tega morali delati, dokler so ljudje stali pokonci, in umirati od lahkote, bolezni, obešanj, torej ne moremo biti vključeni v to, kar so imenovali holokavst..."

Zavzemanje za Kocbeka ga je drago stalo

Boris Pahor med drugim spregovori o svojih prizadevanjih za intervju z Edvardom Kocbekom, da bi ga pridobil, mu je napisal pismo. "Sam namreč nisem popustil, dejal sem mu, dragi Edi, ti kot krščanski socialist, kot človek, zaradi katerega se je veliko krščanskih ljudi, verujočih, pridružilo Osvobodilni fronti in so tvegali svoje življenje za slovenstvo, moraš spregovoriti. Rekel sem mu, da bom pripravil intervju. To se mu je zdelo dobro. Vprašanja za intervju sem mu poslal že leta 1970, potem se je to vleklo."

Štiri leta pozneje sta se skupaj z Alojzom Rebulo odločila, da bi o Kocbeku pripravila publikacijo. "Kot slovenskemu katoličanu mu je bilo do tega, da se v imenu krščanstva obsodi to dejanje, to pošastno uničevanje domobrancev, jaz pa sem bil kot humanist, socialni demokrat zainteresiran za to." Dokler ni Kocbeku napisal, da bosta knjižico objavila brez njega, če ne bo dal intervjuja, ni popustil. Po osmih dneh mu je vendarle izročil odgovore na nekaj vprašanj. A Udbi to ni bilo všeč in Pahor je to drago plačal.

"Tako so mi odvzeli prepustnico, v potni list, ki sem ga za vsak primer nalašč vzel s sabo, pa vtisnili celostranski žig s prepovedjo vstopa v Jugoslavijo za leto dni. Po preteku tega leta sem bil zavrnjen še za dve leti brez navedbe razloga." Gonja se je nekaj časa še nadaljevala, vendar je kampanja počasi zamrla, saj, kot pravi Boris Pahor sam, je bilo jasno, da je nemogoče kriviti Kocbeka in njega, da sta na strani domobrancev.

Pahor kritičen do Ljubljane

Boris Pahor je od Mestne občine Maribor prejel priznanje častnega občana, medtem ko je Ljubljana ta predlog zavrnila. Pa tudi Pahor sam pravi, da ni želel biti njen častni občan. Ob tem v Demokraciji komentira, da Ljubljana ni imela nikoli posluha za ljudi, ki so živeli na robu. "Ljubljana je zaljubljena sama vase, je hohštaplerska. Ta izraz je nemški, a dobro izraža njeno obnašanje. Hoče biti kot v Franciji Pariz; kar je v Ljubljani, je pomembno, drugo je drugotnega pomena ali celo tretjerazredno. V tem smislu je bil Maribor drugačen, je sprejemal naše begunce, ko so bežali pred fašizmom. Primorci so tako dali Mariboru tudi nekaj svojega, medtem ko Ljubljana nekaj svojega."

Proti arbitražnemu sporazumu

Boris Pahor je temu nasprotoval, ker so "šli s tem sporazumom v resnici na hrvaško linijo. Niso dosegli, da bi imela Slovenija neposreden teritorialni stik z odprtim morjem, da bi meja potekala po Savudriji, kar bi bilo edino prav. V resnici so nekako dopustili, da bo povezava z odprtim morjem lahko potekala kjerkoli. Tega, da bi šla prek Savudrije, tega Hrvati ne bodo nikdar priznali." Po mnenju Borisa Pahorja nas bo zaradi arbitražnega sporazuma prav gotovo še bolela glava.

Več: Demokracija