Mateja SubotičanecMateja Subotičanec
Aleš KarbaAleš Karba
Rok MihevcRok Mihevc

Kaj bo z delavci Preventa Globala?

| 04.08.2010, 09:10 Petra Stopar

Uprava Preventa Globala je v torek podala predlog za stečaj matične družbe in družbe avtomobilski deli. Socialno ogroženih je 1260 zaposlenih, poleg tega pa stečaj posredno ogroža druga hčerinska podjetja v Sloveniji in tujini. V vladi so prepričani, da je zdaj za podjetje najbolj realen scenarij Mure, kar po mnenju NSi ni najbolj optimistična napoved. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve bodo sicer danes predstavili možnosti in pravice glede pomoči odpuščenim delavcem.

Na drugo največjo koroško hčerinsko podjetje, podjetje Lesna Tovarna ivernih plošč Otiški Vrh z 210 zaposlenimi, bo stečaj po besedah predsednika uprave Preventa Globala Renata Krajnca besedah še najmanj vplival. Med Lesno in matično družbo namreč ni bilo večje finančne medsebojne odvisnosti, kar pa ne velja za vse ostale hčerinske družbe, kjer je to zelo prisotno, je pojasnil Krajnc. Glede hrvaške hčerinske družbe Prevent Zlatar, ki ima 380 zaposlenih pa je ocenil, da aktivnosti tega podjetja niso ogrožene. Ostale hčerinske družbe in lastniški deleži, ki jih ima podjetje v njih, bodo po uvedbi stečaja postali del stečajne mase. Kot pojasnjuje Kranjc, to pomeni, da družbe normalno delujejo naprej do trenutka, ko bo stečajni upravitelj začel ugotavljati, kakšna so razmerja med njimi in Globalom, predvsem v smislu dolgov in terjatev: „Dolg do bank znaša 52 milijonov evrov, sama družba pa ima v glavnem do drugih družb v okviru skupine odprto terjatev v skupni višini okoli 42 milijonov evrov. Prevent Global je lani posloval z okoli 42 milijoni evrov prihodkov in leto sklenil z izgubo v višini sedem milijonov evrov“.

Ohraniti „zdrava jedra“

Krajnc ocenjuje, da obstajajo realne možnosti, da se proizvodnja nadaljuje tudi po uvedbi stečaja, saj ima podjetje dober kader in cenjeno znanje. To je po njegovih besedah odvisno od potencialnega prevzemnika, pod kakšnimi pogoji bi bil pripravljen prevzeti „ta zdrava jedra“. Prav tako je po njegovem to odvisno od odločitve države, na kakšen način bo nudila možnosti potencialnemu prevzemniku. Prav danes naj bi sicer gospodarska ministrica Darja Radić prejela ponudbe možnih kupcev Preventa. Interes za nadaljevanje avtomobilske proizvodnje v Slovenj Gradcu je v ponedeljek pokazalo od tri do pet vlagateljev, katerih imena niso znana. Vsi obljubljajo v določenem obdobju zaposlitev vseh 1260 delavcev in napovedujejo rast podjetja. Ker se ministrica želi prepričati, ali so te ocene realne, ji morajo interesenti vključno do srede predložiti načrt o reševanju Preventove proizvodnje. V reševanje bi se vključila tudi država, kar pomeni, da Prevent čaka podobna usoda kot Muro – najprej stečaj, na njegovem pogorišču pa bi nastala nova družba.

Je scenarij Mure ugodna rešitev za zaposlene?

In kakšen je scenarij Mure? Nekdanji murskosoboški gigant je zaposloval 3300 ljudi, v novem podjetju pa jih danes dela 1300, jeseni naj bi delo dobilo še 100 brezposelnih, je povedal Robert Horvat, Nova Slovenija: „Danes so poslovni rezultati lahko pozitivni, ob upoštevanju državnih subvencij. Ne bi želel zastraševati murinih delavcev, ampak zdi se mi, da je vse samo PR-ovsko napihnjeno. Bojim se, da se bo tudi nova Mura v kratkem sesula v prah.“ Kot pravi, je v Sloveniji z dodelavnimi posli težko živeti, še posebej na področju oblačilne industrije. „Če premier Borut Pahor Preventovim delavcem hoče sporočiti tolažilne besede v smislu uspešne zgodbe o Muri, potem je žal to sporočilo zelo žalostno. Prav nobenega optimizma ne vidim za te ponižane delavce.“

Ministrstvo za delo obljublja vso pomoč odpuščenim delavcem

Stečaj podjetja bo koroško regijo socialno ogrozil. Kar štirim občinam grozi 25 odstotna rast brezposelnosti. Na ministrstvu napovedujejo, da bodo za delavce poskrbeli centri za socialno delo, Zavod za zaposlovanje ter Jamstveni in preživninski sklad, ki bodo zagotovili izplačila za vse, ki bodo do njih upravičeni. Za vse odpuščene bo v prvem obdobju poskrbljeno s pasivnimi oziroma denarnimi oblikami pomoči, v nadaljevanju pa bodo vključeni tudi v ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Izredna denarna socialna pomoč centrov za socialno delo je namenjena premostitvi obdobja do uveljavitve denarnega nadomestila za primer brezposelnosti tistim, ki so se znašli v trenutni materialni ogroženosti. Prva izplačila tistim, ki bodo izpolnjevali z zakonom določene kriterije, bodo 20. avgusta, druga pa 3. septembra, pojasnjuje ministrstvo v sporočilu za javnost. Podrobnosti pa bodo predstavljene danes.

Pomoč nudita Slovenska Karitas in Rdeči Križ

Nadškofijska Karitas Maribor in Župnijska Karitas Slovenj Gradec sta pripravili 400 prehranskih paketov pomoči, več kot polovico pa sta jih že razdelili. Pakete bodo prostovoljci delili še v sredo in ponedeljek. „Karitas je prva sredstva za pomoč delavcem Preventa zagotovila iz zbranih sredstev dobrodelnega koncerta Klic dobrote ter akcij Stopimo skupaj in Pomagajmo preživeti, v skupni vrednosti 30.000 evrov,“ je sporočil generalni tajnik Darko Bračun. V danih finančnih možnostih pri Karitas v drugi fazi načrtujejo pomoč v obliki plačila najnujnejših življenjskih stroškov in pomoč pri nakupu šolskih potrebščin. Vsak, kdor želi po svojih močeh pomagati, lahko pokliče na telefonsko številko Nadškofijske Karitas Maribor 0590 80 360 vsak delovnik med 8.00 in 15.00.

Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...