Srebrenica - najhujši pokol v Evropi po 2. svetovni vojni

| 11.07.2010, 12:00

Mineva 15 let od genocida v Srebrenici, najhujšega pokola v Evropi po drugi svetovni vojni. Ob tej obletnici je bila v spominskem parku v Potočarih slovesnost, na kateri so pokopali ostanke 775 od več kot 8 tisoč žrtev pokola. Udeležilo naj bi se je več kot 10 tisoč ljudi in veliko pomembnih državnikov, med njimi slovenski predsednik Danilo Türk.

Srebrenica je bila med vojno v Bosni in Hercegovini varovano območje Združenih narodov (ZN), kamor se je zateklo skoraj 30 tisoč Muslimanov. Vojska bosanskih Srbov je ofenzivo na mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, začela 9. julija 1995. Po padcu enklave 11. julija 1995 so srbske sile ubile najmanj 8000 muslimanskih moških in fantov in izvedle najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni.

Trupla zakopali v množična grobišča

Pripadniki mirovnih sil so le nemočno opazovali ločevanje moških in fantov ter žensk in starejših. Moške so pobili, ženske, otroke in starejše pa so odpeljali na druga muslimanska območja. Nizozemski mirovniki so se 13. julija predali, tri dni pozneje pa so Srebrenico brez orožja in opreme zapustili. Srbske sile so 13. julija začele pobijati muslimanske moške v skladišču v bližnji vasi Kravica. Pobijanje so nadaljevali vse do 19. julija, trupla pa zakopali v bližnjih gozdovih, ki so jih pozneje v strahu pred odkritjem in v želji po zakrivanju zločina bosanski Srbi izkopali in pokopali v ducatih množičnih grobišč po Bosni in Hercegovini.

So Nizozemski vojaki soodgovorni za pokol?

Sorodniki umrlih so zaprosili nizozemsko tožilstvo, da proti tedaj vodilnim predstavnikom nizozemskih modrih čelad vloži obtožnico, češ da so soodgovorni za srebreniški pokol. A je nizozemsko in nato še prizivno sodišče odločilo, da zaradi imunitete ZN ne morejo tožiti te organizacije. Sorodniki so zato ta teden zaprosili nizozemsko tožilstvo, naj vloži obtožnico zoper nizozemske pripadnike mirovnih sil ZN, ki so v času pokola varovali Srebrenico.

Mladić še vedno na prostosti

Temno luč na mednarodno skupnost meče tudi to, da Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije še vedno ni uspelo najti nekdanjega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića, ki je najbolj odgovoren za genocid v Srebrenici, in najbolj iskan obtoženec haaškega sodišča. Haaško tožilstvo je doslej obtožilo skupno 21 posameznikov, a pravnomočno obsodilo le tri - poleg Krstića še nekdanja vojaška častnika, bosanska Srba Vujadina Popovića in Ljubišo Bearo. Slednjima je sodišče pred mesecem dni izreklo dosmrtni zaporni kazni zaradi sodelovanja pri pokolu.

Na slovesnosti veliko državnikov

Slovesnosti so se udeležili srbski predsednik Boris Tadić in zunanji minister Srbije Vuk Jeremić, s Hrvaške pa sta prišla predsednik Ivo Josipović in premierka Jadranka Kosor. Slovesnosti so se udeležili tudi makedonski in črnogorski predsednik Gjorge Ivanov in Filip Vujanović ter predstavniki Turčije, ZDA, Francije, Nizozemske in Sveta Evrope.