Umrla zadnja sestra magdalenka v Sloveniji Stanislava Maučec
Cerkev na Slovenskem | 23.07.2010, 12:09
V Studenicah so v sredo pokopali še zadnjo sestro iz reda Magdalenk v Sloveniji, Stanislavo Terezijo Maučec. Pogrebno slovesnost je vodil mariborski nadškof Franc Krambereger. Pri oltarju se mu je poleg upokojenega mariborskega pomožnega škofa Jožefa Smeja pridružilo še 11 duhovnikov.
„Žalostni in obupani bi bili, če bi se evangelij končal s poročilom o Jezusovi smrti na križu. Če nam velik petek govori o zadnji resničnosti zemeljskega bivanja, to je o smrti, v katero nihče ne dvomi in ne more dvomiti, pa nam govori velíka noč s Kristusovim vstajenjem o novi resničnosti, v katero verujemo, upamo in iz katere kot kristjani živimo. Za vsakega izmed nas bo prišel tisti »prvi dan v tednu«, večna nedelja, ko bo kamen od groba odvaljen in se bo uresničila beseda velikonočnega evangelija: Vstal je in živi,“ je v nagovoru dejal mariborski nadškof Kramberger.
S. Stanislava Maučec se je rodila pred 82-imi leti v vasi Gančani v beltinški župniji. V družini je bilo 10 otrok. 16-letna je stopila v samostan sester Magdalenk v Studenicah, edinem v takratni Jugoslaviji. Večne zaobljube je opravila leta 1948. Leto pozneje so takratne oblasti samostan razpustile, redovnice pa pregnale, zato so se nekatere vrnile domov ali k sorodnikom, mlajše pa so sprejele državno službo, da so se lahko preživljale.
Pokojna s. Stanislava je 15 let službovala kot delavka v obrtnem tapetništvu, nato pa za 35 let prevzela administrativno službo na takratnem škofijskem ordinariatu v Mariboru. Leta 1994 je zaradi srčnega infarkta odložila svoje delo. Zadnjih 16 let je preživela v domu za ostarele in onemogle duhovnike v Mariboru. Čeprav ni bila v samostanu, je živela samostansko življenje magdalenske karizme. Nekajkrat je ta red poskušala tudi oživiti, vendar to zaradi njene bolezni in pomanjkanja redovnic ni bilo več mogoče. Ta kontemplativen red je bil ustanovljen v 13. stoletju in nosi ime po svoji zavetnici, svetopisemski ženi Magdaleni. Njegov namen je posvečenje članic in njihovo žrtvovanje za ljudi. Redovnice izdelujejo cerkvena oblačila, opravljajo pa tudi karitativno delo.