Šentjošt nad Horjulom
V Šentjoštu maša za žrtve komunizma
Slovenija Marta Jerebič
V Šentjoštu nad Horjulom je bila včeraj spominska sveta maša za žrtve komunističnega nasilja ob 65. obletnici bratomorne vojne in izgnanstva ob koncu 2. svetovne vojne ter 15. obletnici blagoslovitve Kapele mučencev. Sveto mašo je daroval dr. Janez Juhant, slavnostni govornik pa je bil prof. Justin Stanovnik. Ob tem so pripravili tudi razstavo o preganjanju kmetov v Sloveniji po vojni in o Hudi jami.
Janez Juhant je v nagovoru po evangeliju spregovoril o tistih, ki so v smrt odhajali z molitvijo in odpuščanjem. V molitvi so izklicali spravo z Bogom in celo s svojimi rablji, je dejal in dodal, da še do danes nismo svobodni, da bi povedali svoje bolečine. Zamrl je namreč dialog, ki bi prinesel mir med sodobne ljudi. „Vedno znova ostaja resnica, tudi če jo hočemo zatreti. Vedno znova nas resnica izziva. Tako žrtve kot rablji so obremenjeni z neobhodno resnico. In kdaj si jo bomo odkrito povedali, da bi nas osvobodila?“, se je vprašal Juhant. Resnico lahko po njegovih besedah iščemo le v pogovoru. „A tudi pokojni sami nam kar naprej tiho govorijo iz brezen in hudih jam in prosijo za našo naklonjenost. Da bi končno narod spregovoril besedo sprave in odpuščanja ter da bi vsak prevzel svoj del odgovornosti, da se bo začelo normalno življenje.“ Upanje pa kristjani najdemo v pogovoru z Bogom, je poudaril Juhant. Tako bomo lahko poglobili tudi pogovor v naših družinah in našem narodu.
Evropa je že spravljena s svojo zgodovino
Evropski poslanec Milan Zver je povedal, kako Evropa glede na te spravne procese. Več ali manj je spravljena s svojo zgodovino. Ve se, kaj je dobro in kaj ne. „Evropska unija in njene inštitucije so sprejelo vrsto ustreznih aktov in deklaracij, s katerimi so zadnje leta zelo jasno obsodili komunistične, fašistične in nacistične totalitarne režime ter vse druge, ki so teptali človekovo dostojanstvo“, je povedal Zver. Do te poti pa mora po njegovih besedah slovenski narod še priti. „Spravni proces poteka na več ravneh. Eden je sistemski, državni, pravni in politični; mi še nismo niti na političnem vidiku prišli do te točke, da bi se jasno opredelili do polpretekle zgodovine.“ Druga raven je kulturna in poteka v nas samih. Tudi na tem področju moramo Slovenci še dozoreti je poudaril Zver.
Mojca Kucler Dolinar je mnenja, da obveza države do zgodovine še zdaleč ni končana. Naloga politikov je po njenih besedah v tem, da prevzamejo odgovornost in se iskreno zavzamejo za resnico: „Zato, ker nam to narekuje naša moralna obveza do tistih, ki so tudi z mučeniško krvjo pripomogli do naše samostojne Slovenije.“
Za nov družbeni dogovorJustin Stanovnik iz Nove Slovenske zaveze je pozval k novemu družbenemu dogovoru, v kateri bomo ljubili svojo državo. K temu so po njegovih besedah še posebej poklicani mladi. „Vsaka generacija naredi kaj posebnega. Naj sedanja mladina postavi temelje za nov družbeni dogovor. Naj s tem dejanjem gre v zgodovino. Naj si pridobi pravico do tega imena, do te slave. Pokličite jih in videli boste, da bodo prišli“, je še dejal Stanovnik.
Kot je znano v Šentjoštu fantje in možje v smrtni stiski, v kateri so partizani morili očete in matere številnih otrok in tudi same otroke, okupatorji pa vse to dopolnjevali s svojim terorjem, niso imeli drugega izhoda, kot da so 17. julija 1942 postavili prvo vaško stražo.
