Karitas: Trudimo se videti s srcem
Petra Stopar
Središča Karitas v škofiji Koper se povezujejo na več ravneh: župnijski, dekanijski in škofijski. „Glede na to, da so župnije majhne, ponekod zelo razdrobljene in da po en župnik deluje v več župnijah, smo že od samega začetka videli vizijo povezovanja,“ je v oddaji Karitas povedala Jožica Ličen. S sodelavci ugotavljajo, da je potreb po pomoči ljudem v stiski na Primorskem čedalje več.
Škofijska Karitas Koper, ki je bila ustanovljena 6. septembra 1990, je preko župnijskih in medžupnijskih Karitas prisotna v 165 župnijah. ŽK se povezujejo v 5 dekanijskih in 3 območne Karitas. V Vipavski dekaniji je 24 župnijskih Karitas. Na področju koprske škofije je 13 centrov Karitas. Večje dekanije imajo po dva centra. To je prostor, kjer se sodelavci zbirajo in kjer se lahko ljudje, ki potrebujejo kakršnokoli pomoč, tudi oglasijo. Prostovoljcev je 3000, vsaj še enkrat toliko je občasnih. „Če rečem, da smo lani opravili 100.000 prostovoljnih ur samo v centrih Karitas, potem veste, da je to zelo veliko število ljudi,“ pojasnjuje Ličenova.
Hermina Radinja iz Karitas Šturje-Ajdovščina je povedala, da je „pomoči potrebnih ljudi, ki se obračajo v naš center v Ajdovščini čedalje več“. Stiske so različne, predvsem pa izstopajo težave delavcev tovarn, ki so šle v stečaj, npr. Mip, Iskratel, Ika … „Letos smo od januarja do maja več kot 350 družinam pomagali občasno ali z rednimi mesečnimi paketi hrane, obleke, obutve, pred šolo tudi s šolskimi potrebščinami“, je dejala Radinjeva. Po besedah Jožice Ličen so potrebe po pomoči na škofijski ravni iste, le da v večjem obsegu, predvsem na Severnem Primorskem: „Lahko rečemo, da so podjetja padala kot domine. Goriška, Tolminska, Vipavska, pa tudi na drugem koncu. Sicer od tistih, ki so neposredno ob meji, marsikdo poišče še dodaten zaslužek v sosednji Italiji, vendar je tudi tam kriza. Lani smo v ŠK Koper razdelili 500 ton hrane, si predstavljate, koliko kamionov je to? Če pa gre človek po cesti, misli, da živimo v velikem izobilju. To pomeni, da so nekje ljudje, ki to potrebujejo“. Za plačilo položnic (denarja nikoli ne dajejo) so v letošnjih prvih petih mesecih porabili toliko kot v celotnem lanskem letu.
V drugih programih materialne pomoči, ki so namenjeni otrokom, so akcije Pokloni zvezek, Posvojitev na razdaljo – 25 evrov mesečne pomoči otroku s strani dobrotnika – in zbiranje potrebščin pred začetkom šolskega leta v akciji Da bo korak v šolo vesel. O slednji je Radinjeva povedala: „V naši dekanijski Karitas se je na to akcijo odzvalo precej družin, tako da hvala Bogu imamo po eni strani veliko šolarjev, po drugi strani pa je za starše to velika obveza in finančno breme, tako da so zelo veseli, ko dobijo zvezke“. Ličenova pa dodaja: „Vsak, ki je količkaj odprt in se spozna na finance, lahko izračuna, da s 300 evri mati in otrok v stanovanju, kjer moraš plačati položnice in kupiti, kar je potrebno, ne moreta preživeti“. V sklopu nematerialne pomoči pa sta učna pomoč (Popoldan na cesti) in možnost počitnic v Portorožu, na Soči itd. Med ostalimi programi, ki se usklajujejo s Slovensko Karitas, je eden od najbolj aktualnih pomoč brezdomcem v centru v Bertokih. Karitas v sklopu programa Vrtnica nudi tudi pomoč nekdanjim zasvojencem od alkohola, materam in otrokom pa zavetje v Materinskem domu v Solkanu in na Cesti ter v varni hiši.
Sodelavci Karitas pa se ne srečujejo samo z materialno, ampak tudi z duševno stisko ljudi. Kot opozarja Ličenova: „Ljudje, ki so izgubili delo, skoraj ne bi rekla, da prosijo. Jezni so – na situacijo, ki jih je do tu pripeljala. Ne bi hotela pretiravati, ampak nekateri so tudi obupani. Ne vidijo poti naprej.“ Njena sodelavka pa poudarja: „Trudimo se, tako kot v vsaki župnijski Karitas, da čimbolj olajšamo težave in stiske“.
Škofijsko Karitas Koper, ki je bila ustanovljena 6. septembra 1990, sestavlja 24 župnijskih Karitas, dekanijske in območne Karitas. Na Koprskem je 13 centrov. Večje dekanije imajo po dva centra. To je prostor, kjer se sodelavci zbirajo in kjer se lahko ljudje, ki potrebujejo kakršnokoli pomoč, tudi oglasijo. Prostovoljcev je 3000, vsaj še enkrat toliko je občasnih. „Če rečem, da smo lani opravili 100.000 prostovoljnih ur samo v centrih Karitas, potem veste, da je to zelo veliko število ljudi,“ pojasnjuje Ličenova.
Hermina Radinja iz Karitas Šturje-Ajdovščina je povedala, da je „pomoči potrebnih ljudi, ki se obračajo v naš center v Ajdovščini čedalje več“. Stiske so različne, predvsem pa izstopajo težave delavcev tovarn, ki so šle v stečaj, npr. Mip, Iskratel, Ika … „Letos smo od januarja do maja več kot 350 družinam pomagali občasno ali z rednimi mesečnimi paketi hrane, obleke, obutve, pred šolo tudi s šolskimi potrebščinami“, je dejala Radinjeva. Po besedah Jožice Ličen so potrebe po pomoči na škofijski ravni iste, le da v večjem obsegu, predvsem na Severnem Primorskem: „Lahko rečemo, da so podjetja padala kot domine. Goriška, Tolminska, Vipavska, pa tudi na drugem koncu. Sicer od tistih, ki so neposredno ob meji, marsikdo poišče še dodaten zaslužek v sosednji Italiji, vendar je tudi tam kriza. Lani smo v ŠK Koper razdelili 500 ton hrane, si predstavljate, koliko kamionov je to? Če pa gre človek po cesti, misli, da živimo v velikem izobilju. To pomeni, da so nekje ljudje, ki to potrebujejo“. Za plačilo položnic (denarja nikoli ne dajejo) so v letošnjih prvih petih mesecih porabili toliko kot v celotnem lanskem letu.
V drugih programih materialne pomoči, ki so namenjeni otrokom, so akcije Pokloni zvezek, Posvojitev na razdaljo – 25 evrov mesečne pomoči otroku s strani dobrotnika – in zbiranje potrebščin pred začetkom šolskega leta v akciji Da bo korak v šolo vesel. O slednji je Radinjeva povedala: „V naši dekanijski Karitas se je na to akcijo odzvalo precej družin, tako da hvala Bogu imamo po eni strani veliko šolarjev, po drugi strani pa je za starše to velika obveza in finančno breme, tako da so zelo veseli, ko dobijo zvezke“. Ličenova pa dodaja: „Vsak, ki je količkaj odprt in se spozna na finance, lahko izračuna, da s 300 evri mati in otrok v stanovanju, kjer moraš plačati položnice in kupiti, kar je potrebno, ne moreta preživeti“. V sklopu nematerialne pomoči pa sta učna pomoč (Popoldan na cesti) in možnost počitnic v Portorožu, na Soči itd. Med ostalimi programi, ki se usklajujejo s Slovensko Karitas, je eden od najbolj aktualnih pomoč brezdomcem v centru v Bertokih. Karitas v sklopu programa Vrtnica nudi tudi pomoč nekdanjim zasvojencem od alkohola, materam in otrokom pa zavetje v Materinskem domu v Solkanu in na Cesti ter v varni hiši.
Sodelavci Karitas pa se ne srečujejo samo z materialno, ampak tudi z duševno stisko ljudi. Kot opozarja Ličenova: „Ljudje, ki so izgubili delo, skoraj ne bi rekla, da prosijo. Jezni so – na situacijo, ki jih je do tu pripeljala. Ne bi hotela pretiravati, ampak nekateri so tudi obupani. Ne vidijo poti naprej.“ Njena sodelavka pa poudarja: „Trudimo se, tako kot v vsaki župnijski Karitas, da čimbolj olajšamo težave in stiske“.
