Izseljenci v Srbiji imajo nacionalni svet
| 19.06.2010, 08:04 Matjaž Merljak
Slovenskim izseljencem in njihovim potomcev v Srbiji je uspel zgodovinski dosežek. Na posrednih volitvah 6. junija 2010 je 21 izbranih elektorjev izvolilo 15-članski Nacionalni svet slovenske nacionalne manjšine v Republiki Srbiji.
V nacionalni svet so bili izvoljeni naslednji elektorji: Vladimir Uršič (predsednik), Rajko Marič (podpredsednik), dr. Maja Djukanovič, Aleksandar Gruden, Željko Kljun, Anica Sabo, Zoran Ulič, Slobodan Kodela, mag. Milena Spremo, Zdravko Starc, dr. Jovan Setrajčič, Silva Martinec, Zoran Jovičič, Ivan Zavrtanik in Vera Novkovič.
Člani nacionalnega sveta se bodo na ustanovni skupščini prvič sestali v roku meseca dni. Nacionalni svet pomeni telo, ki je sogovornik uradnim oblastem glede vseh vprašanj, ki se tičejo manjšine.
Dogodek pomeni pravno priznanje slovenske manjšine v Republiki Srbiji. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ob tej priložnosti čestita vsem izvoljenim članom in jim želi uspešno delo v nacionalnem svetu.
Državni sekretar dr. Jesih je bil v začetku marca na delovnem obisku v Srbiji. Glavni namen obiska je bil sestanek s predstavniki slovenske skupnosti na temo ustanovitve Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji. Udeležili so se ga predstavniki vseh trinajstih v Srbiji delujočih slovenskih kulturnih društev.
Nacionalni svet je telo (pravna oseba) ki predstavlja posamezno nacionalno manjšino (torej ne gre za zvezo društev in to telo ne predstavlja samo društev ali njihovih članov) in v njenem imenu deluje kot partner v dialogu s srbskimi oblastmi na vseh nivojih in glede vseh zadev, ki se tičejo problematike manjšine. Je tudi nosilec določenih kolektivnih manjšinskih upravičenj. Z ustanovitvijo nacionalnega sveta torej de iure pride do ustanovitve manjšine, saj to telo predstavlja manjšino v dialogu s srbskimi oblastmi na vseh nivojih (lokalni, državni) na področju vseh za manjšino relevantnih tem (jezik, izobraževanje, informiranje, kultura). Financiran je iz proračuna Srbije. Delovanje Nacionalnega sveta urejata Zakon o zaštiti prava i sloboda nacionalnih manjina iz leta 2002 in Zakon o nacionalnim savetima nacionalnih manjina, ki velja od sprejet 11.09.2009.
Nacionalni svet se lahko ustanovi z neposrednimi volitvami ali pa ga posredno izvolijo t.i. elektorji na elektorski skupščini. Primarni način ustanovitve je prek neposrednih volitev, pogoj za to, da so ustanovljene, pa je, da se določeno število pripadnikov manjšine prostovoljno vpiše v posebni volilni imenik. V primeru slovenske manjšine je (glede na njeno številčnost po zadnjem popisu in posebno formulo v zakonu, ki določa kvorum vpisa za izvedbo neposrednih volitev) potrebno, da bi se v posebni volilni imenik vpisalo minimalno 2042 oseb z volilno pravico v Republiki Srbiji, ki se deklarirajo kot pripadniki slovenske manjšine. Vpis v posebni volilni imenik se zaključuje prav danes, 8. marca 2010. V naslednjih dneh bo torej znano, ali se je vpisalo zadostno število ljudi za izvedbo neposrednih volitev, ki bi v tem primeru bile izvedene v roku nekaj mesecev.
Če se pripadniki slovenske manjšine ne bodo v zadostni meri vpisali v posebne volilne imenike, bodo Slovenci v Srbiji z ustanovitvijo nacionalnega sveta poskušali po posredni poti, tj. prek elektorske skupščine. Ustanovitev nacionalnega sveta prek elektorske skupščine pa zahteva množično zbiranje sodno overjenih podpisov pripadnikov manjšine (za vsakega elektorja je potrebno zbrati 100 podpisov oz. glasov; elektorske skupščine se mora udeležiti minimalno 20 elektorjev, torej je treba zbrati minimalno 2000 overjenih glasov). Na sestanku 4. marca je bil dosežen dogovor o tem, kako bodo društva organizirala zbiranje glasov za elektorje v primeru, če manjšina ne izpolni pogojev za neposredne volitve.
Velja omeniti, da je slovenski manjšini že spomladi 2009 (po več letih prizadevanj, katerim je bistveni pospešek dalo angažiranje Urada v letu 2008) uspelo izpolniti pogoje in zbrati dovolj podpisov, da je predala zahtevo za sklic elektorske skupščine po tedaj veljavni zakonodaji. Žal pa je prav v tem času v Srbiji prišlo do spremembe področne zakonodaje (nov zakon je bil dokončno sprejet konec avgusta 2009), kar je rezultiralo v ustavitvi prej sproženih postopkov. Posledično je potrebno celoten proces izpeljati znova in v skladu z novo zakonodajo.
