Nadškof Anton Stres pred kapelo v Kočevskem Rogu
V Kočevskem Rogu več kot 3000 ljudi
Cerkev na Slovenskem Petra Stopar
Pred kapelo Božjega usmiljenja ob grobišču pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila ob 20-letnici prve spravne slovesnosti leta 1990 obletna sv. maša za žrtve revolucionarnega nasilja. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres.
V Kočevski Rog je prišlo približno 3000 ljudi, sveto mašo je daroval ljubljanski nadškof metropolit dr. Anton Stres, ob somaševanju še 15-ih duhovnikov. Nadškof je med nagovorom dejal, da je bilo v obdobju teh dvajsetih let je bilo odkritih in ugotovljenih več sto drugih večjih ali manjših množičnih grobišč. "Že samo ta številka opozarja na strahotno razsežnost množičnih pobojev na tleh naše domovine v maju in juniju leta 1945. Ta odkritja nam dajejo tudi slutiti vso nečloveškost ravnanja z neoboroženimi ljudmi, o čemer na poseben način pričuje pred dobrim letom dni odkriti rov sv. Barbare v Hudi jami. Mnogi so bili po vsej verjetnosti živi vrženi v brezna in samo Bog pozna njihovo trpljenje."
V nagovoru je nadškof tudi povedal, da spravna slovesnost ni zato, ker bi bila z eno mašo pred dvajsetimi leti sprava že dosežena, ampak zato, ker nas vsaka sveta maša vodi k spravi in nas zanjo usposablja. Sprava, kakršno potrebujemo, ni samo enkratno dejanje, ampak je proces, ki ima več korakov. Eden od njih je brezpogojna privrženost resnici, drugi korak je zadoščenost pravici, tretji pa odpuščanje. Brez slednjega po mnenju nadškofa ni sprave. "Ko se soočimo z velikimi zločini in grozotami, smo navadno ogorčeni. Ta ogorčenost je razumljiva in upravičena, ne sme pa se sprevreči v sovraštvo in maščevalnost. Tudi zahteva po jasni obsodbi zločinov in zločincev ne izhaja iz sovraštva ali maščevalnosti, temveč iz potrebe po tem, da se moralni in pravni red, ki je bil z zločinom poteptan, zopet vzpostavi in da zopet dobijo svojo polno veljavo svéta moralna načela pravičnosti in človekovega dostojanstva. Sprava postane popolna in trdna, ko izzveni v odpuščanje."
"Pobijanje po končani vojni v naši zgodovini nima primerjave", je poudaril predsednik Slovenske škofovske konference. Kot pravi, so - odkar je Slovenija samostojna in demokratična država - ta grozljiva dejstva postala široko znana. Kljub temu, opozarja nadškof, se do njih kot sodobna, demokratična, pravna in etična politična skupnost nismo uspeli ustrezno opredeliti. "Dejstvo, da od prve podobne slovesnosti, kakor je naša, mineva že celih dvajset let, ne da bi izpolnili vse naše dolžnosti, je zaskrbljujoče", še pravi.
Premier Borut Pahor je na slovesnosti sodeloval s krajšim nagovorom, pred njo pa je položil venec ob grobišču jame Pod Krenom. Kot je dejal, se je slovesnosti udeležil, ker ni ravnodušen do preteklosti, ne tiste, ki je ovenčana slavo, in ne tiste, ki jo bremenita krivda in greh. Predvsem je prišel zaradi skupne prihodnosti, moralna dolžnost Slovencev pa je, da jo gradijo na tistem, kar je bilo v narodni preteklosti dobrega, pogumnega in pravičnega, in da se izognejo tistemu, kar je bilo slabega, morda strahopetnega in krivičnega, je dejal. "Svetle stvari naj vzamejo za vzgled, temne pa za opomin v morebitnih prihodnjih podobno usodnih narodovih preizkušnjah pa naj se nikoli več ne ponovi tragičen ideološki ali politični razkol, je poudaril. Naj se taki usodni časi nikoli več ne vidijo kot priložnost za prevlado ideoloških ciljev nad narodovimi. Naj ne bo več razmer, v katerih bi se iskalo opravičilo za sodelovanje s tujčevo roko ali opravičilo za krvavo maščevanje zmagovalcev nad tem", je nadaljeval.
V kulturnem delu slovesnosti, ki ga je pripravila Nova slovenska zaveza, je spregovoril tudi urednik časopisa Zaveza Justin Stanovnik, ki je dejal, da Slovenci še danes ne vedo, kakšni ljudje so prirejali in izvajali povojne poboje, te pa je označil za genocid. Slovesnosti so se udeležili tudi nekateri politiki, med njimi predstavniki NSi, nekdanji finančni minister Andrej Bajuk in poslanec SDS Branko Grims.
Grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Prvo spravno slovesnost je 8. julija 1990, ob udeležbi več kot 30.000 vernikov, vodil tedanji ljubljanski nadškof metropolit dr. Alojzij Šuštar. Od ustanovitve novih škofij 7. aprila 2006 naprej grobišče leži na ozemlju novomeške škofije, pred tem pa je bilo na ozemlju ljubljanske nadškofije.
Namen srečanja je molitev za pokojne ter za spravo in odpuščanje v slovenskem narodu. V Rog že dve desetletji tradicionalno prihajajo svojci pobitih vojnih ujetnikov, ki so bili leta 1945 vrnjeni z avstrijske Koroške. Verujoči čutijo posebno skrb in dolžnost do tega svetega kraja, kjer počiva veliko število novodobnih mučencev. To je kraj spomina, kamor romajo in kjer molijo za spravo v našem narodu.
Kapelo v Kočevskem Rogu je maja 2005 umetniško opremil slovenski jezuit p. Marko Ivan Rupnik skupaj z ekipo umetnikov iz Centra Alleti v Rimu.
