Križ v javnih prostorih je del evropske kulturne dediščine
Cerkev na Slovenskem Marta Jerebič
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je novembra lani razsodilo, da križ v šolo kot javni prostor ne sodi, in sicer z utemeljitvijo, da moti verska čustva pripadnikov drugih religij. Na to odločbo se je pritožila Republika Italija, zato bo sodišče o njeni pritožbi odločalo 30. junija. Slovenska škofovska konferenca izraža podporo Republiki Italiji in nekaterim drugim državam, ki se kot tretja stran pridružujejo stališču Italije. Cerkev na Slovenskem se skupaj z drugimi škofovskimi konferencami po Evropi zavzema za ohranitev križa in drugih krščanskih verskih simbolov na javnih mestih.
Simbol križa je naša narodna in kulturna dediščina
Križ je simbol, ki se nanaša ne samo na versko, ampak tudi na kulturno dediščino evropskih narodov, v izjavi piše slovenska škofovska konferenca. Slovenija je – podobno kot nekatere druge evropske dežele – posejana s cerkvami, križi ter drugimi verskimi podobami in znamenji na javnih krajih, ki predstavljajo našo narodno in kulturno dediščino. Verski simboli v javnih prostorih ne pomenijo diskriminacije ali izključevanja, ampak so izraz svobode in demokracije ter spoštovanja do stoletnega izročila posameznih evropskih narodov. Nepremišljena odstranitev križev in ostalih verskih simbolov bi pomenila nasilno ločevanje narodne istovetnosti od njenega duhovnega in kulturnega izročila.
Verska znamenja v javnosti niso protiustavna
Slovenska škofovska konferenca nadalje poudarja, da verska znamenja v javnosti niso protiustavna, kar je pred nedavnim potrdilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi o ustavnosti nekaterih členov Zakona o verski svobodi. Zato podpira prizadevanja, da križi in drugi verski simboli v javnosti ostanejo, ker ne kršijo človekovih pravic ter verskega in svetovnonazorskega prepričanja pripadnikov drugih nekrščanskih veroizpovedi ali neverujočih.
Izjave drugih škofovskih konferenc
Podobne izjave so oziroma bodo v prihodnjih dneh objavile tudi druge evropske škofovske konference. Italijanski škofje poudarjajo, da navzočnost krščanski simbolov, zlasti znamenja križa, izraža izročilo, ki ga vsi poznajo in priznajo kot visoko duhovno vrednoto. Križ je znamenje identitete, ki je odprta za dialog z vsemi ljudmi. Škotski kardinal Keith O'Brien poudarja, da križ ni vsiljevanje vere, ampak znamenje krščanske solidarnosti z vsemi narodi. Za grške škofe bi prepoved križa pomenilo zanikanje dediščine neke države.
Celotna izjava slovenske škofovske konference
Križ v javnih prostorih je del evropske kulturne dediščine
Stališče Slovenske škofovske konference do razprave o križih v javnih prostorih, ki se je začela v Republiki Italiji
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu bo 30. junija 2010 presojalo o pritožbi Republike Italije proti sodbi omenjenega sodišča (št. 30814/06, Lautsi proti Italiji), ki je 3. novembra 2009 razsodilo, da križ v šolo kot javni prostor ne sodi, in sicer z utemeljitvijo, da le-ta moti verska čustva pripadnikov drugih religij. Slovenska škofovska konferenca izraža podporo Republiki Italiji in nekaterim drugim državam, ki se kot tretja stran pridružujejo stališču Italije. Cerkev na Slovenskem se skupaj z drugimi škofovskimi konferencami po Evropi zavzema za ohranitev križa in drugih krščanskih verskih simbolov na javnih mestih.Križ je simbol, ki se nanaša ne samo na versko, ampak tudi na kulturno dediščino evropskih narodov, kar so posebej podprle evropske konvencije in sporazumi, vključno s statuti Sveta Evrope in Evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 1950. Slovenija je – podobno kot nekatere druge evropske dežele – posejana s cerkvami, križi ter drugimi verskimi podobami in znamenji na javnih krajih, ki predstavljajo našo narodno in kulturno dediščino. Verski simboli v javnih prostorih ne pomenijo diskriminacije ali izključevanja, ampak so izraz svobode in demokracije ter spoštovanja do stoletnega izročila posameznih evropskih narodov. Nepremišljena odstranitev križev in ostalih verskih simbolov bi pomenila nasilno ločevanje narodne istovetnosti od njenega duhovnega in kulturnega izročila.
Verska znamenja v javnosti niso protiustavna, kar je pred nedavnim potrdilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi o ustavnosti nekaterih členov Zakona o verski svobodi z dne 15. aprila 2010. Ustavno sodišče je zapisalo, da pozitivna verska svoboda zagotavlja vsakršno osebno ali javno izražanje vere, vključno z molitvami in širjenjem verskih resnic. Slovenska Ustava po interpretaciji navedenega sodišča varuje tudi ravnanja, ki pomenijo izpolnjevanje verskih pravil, kot so obredi in verski simboli oziroma navzven zaznavna ravnanja, ki so pomembno povezana s posameznikovim verskim prepričanjem in so razumno povezana z bistvom verskega prepričanja in brez katerih verska svoboda postane pomembno okrnjena (prim. čl. 84). Glede vprašanja, kateri vidik verske svobode, negativni ali pozitivni, je pomembnejši, je v odločbi zapisano: »Vendar pa v konfliktu med pozitivno in negativno svobodo vere, torej kadar pozitivna svoboda vere posega v negativno svobodo vere, negativna svoboda nima apriorne prednosti pred pozitivno svobodo.« (Čl. 86)
Slovenska škofovska konferenca podpira prizadevanja, da križi in drugi verski simboli v javnosti ostanejo, ker ne kršijo človekovih pravic ter verskega in svetovnonazorskega prepričanja pripadnikov drugih nekrščanskih veroizpovedi ali neverujočih.
dr. Anton Stres, nadškof
predsednik Slovenske škofovske konference
