Potovanje Benedikta XVI. na Ciper medijsko zelo odmevno

| 08.06.2010, 10:56 Marta Jerebič

S Cipra prihajajo zelo pozitivni odzivi glede papeževega potovanja na tem otoku. Tamkajšnji mediji, ki so skupno objavili skoraj 4 tisoč člankov, so pozornost namenili predvsem delovnemu dokumentu sinode za Bližnji vzhod, papeževemu pozivu za mir in njegovemu zanimanju za ciprsko vprašanje.

Ciprski novinar Dimitri Deliolanes za Radio Vatikan:

„Lahko rečem, da je bil papežev obisk zelo uspešen. Menim, da je zelo zadovoljna tudi ciprska vlada. Pa tudi sami Ciprčani so se počutili izredno počaščene, da jih je papež obiskal ter pokazal skrb za problem zasedbe severnega dela otoka in njihovo zaskrbljenost glede uničevanja verskih spomenikov. Posebej zadovoljna je ciprska katoliška skupnost, ki na poseben način trpi zaradi te razdelitve otoka, saj se štiri maronitske vasi nahajajo na zasedenem območju. V dve od teh vasi je celo prepovedan dostop kateremu koli civilnemu prebivalcu. Kakorkoli pa papežev obisk lahko označimo za velik uspeh, brez ampakov in če-jev.“

Obisk je za Radio Vatikan komentiral tudi direktor bizantinskega muzeja v Nikoziji, Ioannes Eliades, ki ga je papež obiskal v soboto.

„Menim, da je papež prinesel močno sporočilo, tako politično kot versko. Z njegove strani je prišla močna spodbuda glede prizadevanja za združitev obeh delov otoka, pa tudi verska podpora. Papež se je zelo toplo izrazil glede dialoga, zbliževanja med vzhodom in zahodom. Na umetniškem področju je podprl naša prizadevanja za ohranjanje kulturne dediščine. Ne gre samo za kulturno dediščino ciprskih pravoslavnih vernikov, ampak tudi Armencev in maronitov. Turki so uničili in izropali tudi dediščino Judov. Ne gre samo za napad na ciprsko Cerkev, ampak na vse tisto, kar ni turškega. Vse kar na zasedenem ozemlju ni turškega, je obsojeno na propad. Tak način politike moramo ustaviti. Mislim, da bo sveti oče naredil vse, da bo pomagal pri reševanju ciprskega problema in varovanja kulturne dediščine.“

Video: Papeževo slovo s Cipra

 

Mediji so veliko pozornosti namenili tudi objavi delovnega dokumenta sinode za Bližnji vzhod. Namen tega izrednega zasedanja, ki bo oktobra potekalo v Vatikanu, je opogumiti kristjane v njihovem pričevanju vere v deželah, kjer so pogosto žrtve muslimanske večine.

Zato dokument poziva k verski svobodi in opozarja na dejstvo, da muslimani ne ločujejo vere in politike, zaradi česar so kristjani v precej neprijetnem položaju. Kustos Svete dežele, p. Pierbattista Pizzaballa za Radio Vatikan:

„Gre za zelo resen problem, saj je identiteta na Bližnjem vzhodu določena z versko pripadnostjo. Če nisi dober musliman, si obtožen, da nisi dober državljan. Če hočeš biti dober državljan, moraš tukaj biti musliman, česar pa seveda ne morejo sprejeti krščanske skupnosti, ki morajo odločno, vendar brez polemike zagovarjati svoje pravice. Kristjani so polnopravni državljani Bližnjega vzhoda. Tu so se rodili, tu bodo ostali in imajo vse državljanske pravice, ne da bi jih kakorkoli morali opravičevati.“

P. Pizzaballa upa, da bodo iz ugotovitev, ki so zapisane v dokumentu sinode za Bližnji vzhod oblikovali dve ali tri jasne pastoralne smernice za krščanske skupnosti v tem delu sveta.