Benedikt XVI. odhaja na Ciper
Papež in Sveti sedež | 04.06.2010, 06:35 Marta Jerebič
Papež Benedikt XVI. bo danes odpotoval na 16. mednarodno potovanje na Ciper. Obisk bo imel več pomenljivih poudarkov. Benedikt XVI. bo prvi papež, ki bo obiskal Ciper.
Na današnjem ekumenskem srečanju pričakujejo od 3 do 4 tisoč ljudi. Vrhunec papeževega obiska pa bo objava delovnega dokumenta za posebno sinodo o Bližnjem Vzhodu, ki ga bodo predstavili v nedeljo v ciprski prestolnici Nikoziji. Sinoda bo potekala jeseni.
Na grškem delu otoka živi samostojna pravoslavna grška Cerkev, ki jo imenujemo tudi ciprska avtokefalna Cerkev. Danes ima 4 škofije, v katerih je več kot pol milijona vernikov, vodi pa jih nikozijski nadškof. Pripada ji skoraj 95 prebivalcev grškega dela otoka; druge krščanske skupnosti med katerimi so armenski kristjani, maroniti, katoličani in anglikanci predstavljajo dobre tri odstotke prebivalcev, muslimanov pa je pol odstotka.
Če se vrnemo nazaj v zgodovino so se na otoku v enajstih tisočletjih zamenjali številni gospodarji. V Kristusovem času je otoku vladal rimski guverner. Leta 45 je otok obiskal Sveti Pavel z Markom in Barnabom. Ob njihovem obisku se je guverner prejel krst in tako je Ciper postal prva dežela s krščanskim vladarjem. Tako je ostalo do leta 649, ko so otok napadli Arabci. Za njimi so se na otok vrnili Bizantinci, zatem križarji, templarji, Benečani, sredi 16. stoletja pa Turki. Slednji so pravoslavni cerkvi pustili precej svobodne roke, zato je ta poleg verskega izročila ohranjala tudi jezik in kulturo, ciprski nadškof pa je postal tudi nacionalni voditelj. Takšno vlogo je odigral tudi nadškof Makários, ki je na osnovi sporazuma med Britanijo, Grčijo in Turčijo leta 1959 postal prvi predsednik republike Ciper. Ta je državo vodil do državnega udara leta 1974, zaradi katerega je severni del otoka zasedla turška vojska, da bi zaščitila svojo manjšino. Čeprav se je nadškof Makarios pozneje vrnil na čelo države, jo otok ostal razdeljen do danes.
Na otoku živi tudi katoliška skupnost maronitov, ki jih vodi nadškof s sedežem v Nikoziji. Čeprav je imela skupnost pred desetletji skoraj 200 tisoč vernikov, jih je danes le še 10 tisoč; razdeljeni so v devet župnij. Poleg nadškofa in devetih duhovnikov zanje skrbi še nekaj redovnikov in redovnic.
Ciprski veleposlanik pri Svetem sedežu za Radio Vatikan o pobudi za papežev obisk
Nadškof Chrysostomos je junija leta 2007 med svojim obiskom v Vatikanu povabil papeža na Ciper. Novembra 2008 je Skupnost sv. Egidija na tem sredozemskem otoku pripravila dan molitve za mir, na katerem je sodelovalo 3000 predstavnikov različnih svetovnih verstev. Marca leta 2009 pa je papeža med obiskom v Vatikanu povabil tudi ciprski predsednik.
Eden od izzivov, s katerimi se danes sooča Ciper, je razdeljenost otoka. Veleposlanik Poulides je povedal, kaj v tem smislu pričakujejo od papeža. „Upamo, da bo obisk Svetega očeta pritegnil pozornost vsega sveta na naš otok in na zavzemanja predsednika republike, da bi s turškim delom otoka našel rešitev. Papeževe besede miru bodo zato zelo pomembne za nas.“
Papež sicer ne bo obiskal severnega dela otoka, veleposlanik pa je prepričan, da bodo njegove besede namenjene vsem Ciprčanom. Kljub razdeljenosti, pa ljudje živijo v miru. Po besedah veleposlanika Poulidesa na Cipru ni bilo nikoli napetosti med muslimani, katoličani, pravoslavnimi in Armenci. „Vsi smo živeli skupaj: v vaseh so bili tako Turki kot tudi Grki.“
Po vdoru turške vojske leta 1974 pa so se stvari spremenile. Na jug je pobegnilo več kot 200 tisoč beguncev. Mnogi med njimi so se zatem preselili v Anglijo, Ameriko, Avstralijo in Kanado. Zato si mnogi želijo, da bi se podrl zid še v tem zadnjem evropskem razdeljenem mestu.
