Šmarnični maj pod južnim križem

| 20.05.2010, 08:04 Matjaž Merljak

Avstralska jesen je po nekaj letih znova običajna: drevesa se blešče v soncu in lepoti jesenskih barv, vodni rezervoarji se polnijo, tudi narava je zadihala, tako kot je bilo pred leti. Po napovedi vremenoslovcev so torej zaključili 12-letno suho obdobje, s tem pa prihaja tudi skrbnejše in mirnejše življenje po vaseh in mestih, katera so še pred kratkim skoraj obupavala od presušenih strug rek in jezer. Kot nam je dejala Meta Lenarčič, šmarnični maj pod južnim križem diši samo še v srcu in duši.

Lepo in po domače pa nas pater Ciril Božič pri sv. mašah ob nedeljah, petkih in sobotah vključi v to domačnost. Letošnje šmarnice - To delajte v moj spomin - je tudi bližnja priprava na slovenski evharistični kongres, ki bo v nedeljo 13. junija v Celju. Sv. mašo s šmarnicami so imeli tudi v domu Matere Romane – domu za ostarele. Tudi v tem domu, ki sprejme 30 oskrbovancev, je sicer polno zaseden, od teh pa le polovica slovenskih rojakov. Po eni strani je to dobra številka, sicer se le vsak drži svojega doma, dokler zdravje ali oskrba dovoljujeta. Skrajnost ali osamljenost pripeljejo do oskrbe tega edinega doma v Melbournu, katera zamisel je bila pokojnega patra Baziljia Valentina. Dom so odprli leta 1992. v mesecu februarju.

Izseljenski duhovniki nadškofije Melbourna - leto duhovnikov so pripravili v soboto 8. maja, romanje narodov na hribček Ta Pinu v Bacchus Marsh, kjer stoji tudi slovenska kapelica. Ob 10. uri se je vsaka narodna skupina zbrala pri svoji kapelici, tisti pa, ki še nimajo kapelice, pa pri kipu Brezmadežne ob vznožju hriba. Vsaka skupina zase pa je ob molitvi rožnega venca poromala do cerkve na vrhu hriba, kjer je sledila sv. maša ob somaševanju duhovnikov s škofom vikarjem Father Delmarjem Silva. Prišlo je ogromno število vernikov iz vseh predelov Melbourna in okolice. Sončen jesenski dan pa je v parku dodal še poseben okus malici iz popotne torbe.

 

Druga nedelja v mesecu maju - Materinski dan - je tudi v Avstraliji posvečena mamicam, materam in babicam. Že tedne pred tem si trgovci manejo roke s trženjem. Izložbe so polne cvetja, aranžmajev čokoladnih izdelkov, restavracije pa na veliko vabijo na kosila, tudi na popoldanske napitke ... Družine pa se najraje posedejo kar doma ob doma pripravljenem kosilu ali popoldanski zabavi kje v parku ali sprehodu z družinskimi člani.

Po vseh slov. društvih smo praznovali ali posvetili dan materam. Versko središče, p. Ciril Božič in društvo sv. Eme so počastili mamice že teden pred samim praznikom, v slov. društvu Jadran v soboto zvečer, drugod pa v nedeljo na sam praznik.

Na SD Planica smo imeli kosilo in popoldansko zabavo z domačim ansamblom Melodija. Rezervacija se je ustavila pri 160 osebah, članov in nečlanov - vendar vsi doma iz različnih krajev Slovenije. Hrana, katera je zadišala iz kuhinje, je dobro teknila vsem, tudi potica, jabolčni štrudel in krofi so hitro izginili iz kuhinjskih polic.

V veliki dvorani se je zaslišala domača pesem in glasba, plesišče je oživelo. Na odru so malčki oblečeni v narodne noše, pozdravili svoje mamice, nagradili smo tudi najstarejšo mamo in najmlajšo mamico. Za trdo delo v kuhinji smo se lepo zahvalili članicam in seveda vsem,ki so na kakršenkoli način pomagal pri pripravi proslave –Materinskega dne- na slov. društvu Planica.

 

Kot vam je že znano, da smo v Melbournu zelo navdušeni, ne kot igralci, ampak gledalci bilo katerega športa. Na te skoraj vsako tedenske športne igre se množica ljudi zabava na teh igriščih. S seboj si prineso piknik kosilo ali malico in ob tem jim mine popoldne ali večer. Plačujejo velike denarje za vstopnice, čas potovanja - predno se pripeljejo do mesta, potem po isti poti nazaj domov. To je treba samo videti, šele potem verjeti. Ne vem kdaj se bomo tudi mi pridružili takšnemu načinu uživanja. Mladina že okuša, mi pa, sem prepričana, da morda nikoli. Nam, naši generaciji so se v dno srca ukoreninila slov. društva, slovenski način preživljanja prostega časa, zbiranja v slovenski družbi, poslušanja slovenske glasbe. Še vedno je naš ponos – skrb in briga, kaj bomo še naredili za slovensko skupnost izven domačega ognjišča, ne glede koliko prostega časa in moči zapravljamo v ta namen. Hvala Bogu, da je tako, saj v drugem primeru ne bi vedeli, da slovenski rojak obstoja v tako oddaljenih krajih kot Avstralija, Amerika...

Res smo še lahko veseli,da se pomenimo v jeziku, ki nam je bil dan pri rojstvu, se nasmejemo domačim anekdotam ali obratno. Spremljamo pa najnovejše novice življenja v Sloveniji preko dveh radijskih postaj –državne SBS –dve uri na teden in privatne 3ZZZ -eno uro na teden v slovenskem jeziku. Aktualne novice, novice v parlamentu, zanimivosti krajev in občin, pa športne novice, z vsem smo na tekočem. Tako naj za danes končam z lepim in kratkim verzom za vse mame Ivana Lapuha.

Iskrena hvala vam,slovenska draga mama-tisočkrat,
Kot je ljubezen materinska
Lepše ni na svet iskat.